Marta Kos na zaslišanju: Evropske vrednote morajo biti skrb nas vseh

V Bruslju se je izteklo zaslišanje slovenske kandidatke za evropsko komisarko za širitev EU Marte Kos. Njena absolutna prednostna naloga je, kot je dejala, podpirati Ukrajino in se upirati ruski agresiji. Kot strateško nujo je izpostavila večjo in reformirano EU. Zaslišanje se je končalo z aplavzom poslancev. Potekalo je tekoče. Marta Kos se je uspešno zagovarjala. Zdaj bo najprej nastopila, skupaj s predsednikom odbora Davidom McAllisterjem, pred predstavniki medijev. Politične skupine v odboru bodo pripravile svoje ocene. Nato se bodo sestali njihovi koordinatorji, da se odločijo, ali kandidatka izpolnjuje pogoje.

»Širitev EU je kot rdeča nit mojega življenja. V širitveni proces želim vnesti osredotočenost in energijo,« je bil otvoritveni stavek slovenske kandidatke. Že takoj na začetku predstavitve je poudarila, da je dolžnost EU, da smo tesen zaveznik Ukrajini. »Upirati se ruski agresiji je moja prioriteta,« je dodala Marta Kos, s čimer je zavrnila vse dosedanje kritike na račun svoje domnevne rusofilnosti. »Širitev je danes zgodovinska priložnost, da dosežemo mir in prosperiteto na celotnem kontinentu,« je svojo uvodno predstavitev zaključila Marta Kos, ki je poslance odbora za zunanje zadeve nagovorila v treh jezikih – v slovenščini, nemščini in angleščini.

Komisarski kandidati na rešetu v Bruslju

V uvodnem nastopu na zaslišanju je Kosova uporabila tudi športno terminologijo: »Širitev EU je maraton, ne sprint«. Koraki kandidatk naj bi temeljili na dosežkih in napredku brez bližnjic. Poudarila je, da bo poseben pomen pripisan reformam pravosodja in vladavini prava. Citirala je predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je dejala, da je širitev katalizator reforme EU. To je velika tema, saj bo brez prilagoditve delovanja institucij EU in načina odločanja težko izvedljiva večja širitev.

Največ preglavic na poti do prestižnega položaja v evropski nomenklaturi bodo Marti Kos povzročali evropski poslanci iz opozicijske SDS in posamezni politični zavezniki iz suverenistične politične skupine Patrioti za Evropo in iz skrajnodesnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR).

A kandidatka za zdaj odgovarja suvereno. Koordinator desnosredinske EPP Michael Gahler jo je vprašal o geopolitičnih dilemah širitve in o njihovi postopni integraciji EU, tudi o konkretnem vključevanju kandidatka v sistem gostovanja v mobilnem omrežju ali v plačilnem sistemu SEPA. Marta Kos je ponovila, da bo širitev temeljila na zaslugah kandidatov. Se bo pa, kot je dejala, lotila tega, na katerih področjih bi se kandidatke lahko postopno vključevale v EU.

Koordinatorja druge največje politične skupine S&D Nacha Sancheza Amorja je zanimalo, če bo branila vse demokratične standarde EU v širitvenih procesih. »To je v jedru vseh mojih prizadevanj. Pomembne so evropske vrednote, ne gre le za gospodarstvo ali geografsko bližino. Gre za vprašanje, kakšno Evropo si želimo. Celoten proces vključevanje v EU temelji na vrednotah. Brez vrednot vse skupaj nima smisla, saj smo edino območje na svetu, ki še brani temeljne vrednote, kot sta svoboda in enakost,« je odgovorila.

Evropski parlament. FOTO: Johanna Geron/Reuters

Kinga Gál iz madžarskega Fidesza (Patrioti za Evropo) je kandidatko vprašala, kako bo nadaljevala delo komisarja Olivérja Varhelyja, ko je Zahodni Balkan napredoval na poti proti EU. Marta Kos je ocenila, da bi v prihodnjem mandatu ena ali dve kandidatki lahko pripeljali do konca procesa. Konkretno je omenila Albanijo in Črno goro. Madžarko je zanimalo tudi, kako bo svoje zavzemanje za več odločanja s kvalificirano večino uskladila s pogodbenim temeljem EU, ki zahteva soglasja. Kandidatka za komisarko je odgovorila, da bi morali obdržati soglasje na začetku in koncu pristopnega procesa, ni pa najbolj smotrno, da bi ga ohranjali tudi v vmesnih fazah.

Poljak Adam Bielan, koordinator politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), je kandidatki zastavil vprašanje, kako si zamišlja integracijski proces Ukrajine v prihodnjih letih in katere so glavne ovire na njeni poti v EU. »Ukrajina je vnesla novo dinamiko v celoten širitveni proces. Širitev je zdaj prioriteta EU zaradi Ukrajine, ki pa je prva država kandidatka, ki je v vojni. 118 milijard evrov je EU do sedaj vložila v pristop Ukrajine v EU. Poleg tega si bom prizadevala za pritegnitev zasebnega sektorja pri vlaganjih v obnovo Ukrajine.« Gruziji, še eni državi v neposredni ruski soseščini, pa sporoča, da naj ne izgubijo upanja v integracijskem procesu. 

»Ne bom sprejela, da bi država kandidatka, ki izpolnjuje vse pogoje, obtičala na koncu poti,« je Marta Kos odgovorila na vprašanje poslanec Ilhan Kyuchyuk. Pojasnila je, da bo velika delala z državami članicami. To naj bi preprečevalo, bi prihajalo do blokad.  

»Nikoli nisem bila informantka Udbe«

Kosova je ostro zavrnila, da bi bila kdaj informantka Udbe, kar je bilo – pričakovano  eno od vprašanj, a je prišlo prej, kot se je predvidevalo: »Zelo pomembno je, da to razčistimo enkrat in za vselej. Če bom potrjena za komisarko, naj vam povem, da je zame integriteta izjemno pomembna.« Ilhan Kyuchyuk iz politične družine Renew, kamor spada tudi Marta Kos, je nekoliko presenetil z vprašanjem glede očitka slovenski kandidatki, da je sodelovala z jugoslovansko obveščevalno službo. S tem je namreč taktično prehitel in delno razorožil evropskega poslanca Milana Zvera, ki naj bi vprašanje na to temo postavil v nadaljevanju zaslišanja.

»Gre za lažne informacije. Od nominacije sem o sebi prebrala veliko lažnih stvari. Resno jih jemljem. Nikoli nisem sodelovala, nikoli nisem bila informantka nekdanje jugoslovanske obveščevalne službe. Na tisoče ljudi je na teh seznamih. Integriteta zame je zelo pomembna, zato ne želim, da se me obtožuje s stvarmi, ki temeljijo na lažeh.«

Evropski poslanec (EPP/SDS) Milan Zver. FOTO: Thierry Monasse/STA

Zverov napad na Kosovo prek Kučana

Prvi od slovenskih evropskih poslancev je kandidatki vprašanje zastavil Milan Zver (SDS) iz EPP, ki je bilo po pričakovanjih ostro in močno notranjepolitično intonirano. Neposrednemu vprašanju glede sodelovanja z »Udbo« se je izognil. Zver je ponovil, da je stranka SDS ne podpira, pa ne samo zaradi njene politične preteklosti, ampak tudi zaradi njene politične sedanjosti.

Obtožil jo je, da prihaja iz ekstremnega dela leve slovenske politike, kamor sodita Milan Kučan in Zoran Janković, ki sta oba podpornika ruskega predsednika Vladimirja Putina. Iz tega je Milan Zver izpeljal vprašanje, kako bo lahko slovenska kandidatka stoodstotno podpirala Ukrajino na poti v EU.

»Nisem od nikogar, le malo od moža, ki me danes spremlja. Prepričana sem, da bomo lahko odlično opravljala delo komisarke. 35 let dela je za menoj, ko sem služila slovenski državi in zagovarjala slovenske interese. O moji integriteti govori dejstvo, da sem v Nemčiji dobila eno od najvišjih državnih priznanj. Prepričana sem, da bom dobra komisarka. To, da je Slovenija dobila portfelj širitve, je nekaj najlepšega, kar se nam je lahko zgodilo,« mu je odgovorila Marta Kos.

Davor Ivo Stier, bivši hrvaški zunanji minister, ki prihaja iz EPP, je kandidatki zastavil vsebinsko vprašanje, če bo pri poti Srbije v EU uporabila vzvode, ki so ji na voljo, da nagradi proevropske sile, zaustavlja pa tiste iz tako imenovanega srbskega sveta, ki je kopija »ruskega sveta« pri destabilizaciji Zahodnega Balkana. Odgovor je bil precej splošen, Marta Kos je ponovila, da mora EU vztrajati pri spoštovanju evropskih vrednot v širitvenem procesu.

Marta Kos je kandidatka vlade Roberta Goloba za evropsko komisarko za širitev. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Kosovo zaščitil McAllister

Madžar Andras Laszlo, član politične skupine Patrioti, sicer pa evropski poslanec stranke madžarskega premierja Viktorja Orbana FIDESZ, je Marto Kos obtožil, da je preoblečena avtokratka, ki je v prejšnjem režimu sodelovala z Udbo, v tranziciji pa se je preobrazila v navidezno demokratično političarko.

Po tem obtoževanju je interveniral vodja odbora za zunanje zadeve David McAllister (EPP), ki je Marto Kos zaščitil pred osebnimi diskvalifikacijami. Kosova je znova zavrnila natolcevanja, da je bila informantka nekdanje SDV. To je bilo že peto poslansko vprašanje na to temo.

Tudi Matej Tonin se ni mogel upreti vprašanju glede Udbe in nedemokratičnosti prejšnjega režima. Zanimalo ga je, kakšne so posledice dejstva, da v Sloveniji ni bila izvedena lustracija. Matej Tonin (NSi/EPP) je tudi vprašal Marto Kos, kako konkretno bo zasnovala kampanjo, da bi francosko in nizozemsko javnost pripravili na podporo širitvi. Odgovorila je, da bodo najprej s službami evropske komisije, državami članicami in kandidatkami ugotovili, kakšno je stanje

Četrti evropski poslanec iz Slovenije, ki je zastavil vprašanje najverjetnejši bodoči komisarki za širitev, je bil Vladimir Prebilič (Vesna/Evropski zeleni). Osredotočil se je na odnose med Srbijo in Kosovom v luči izjav novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede potencialne zamenjave ozemelj med državama. »Kaj se bo zgodilo januarja, bomo videli. Čas pa je, da se zanašamo na to, kaj more in zmore Evropa, ne pa na to, kaj bodo storili drugi. Izmenjava ozemlja ne pride v poštev!« je bila odločna kandidatka. Nekaj sporočil naj bi bilo splošnih, druga pa specifična za posamezne državne. V kampanjo za širitev naj bi vključili tudi znane glasove, vplivneže (t. i. influenserje).

Evropski poslanec Marjan Šarec je opozoril, da je očitke o Udbi v razpravo spravil predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Dodal je, da je Janša edini predsednik stranke, ki je bil član (komunistične) partije. Kandidatko pa je vprašal, kako bo zagotovila, da države članice ne bi izkoristile vstopanja kandidatk za pritisk nanje. Marta Kos je opozorila, da se v času, ko bo komisarka, bilateralizacija, vnašanje dvostranskih vprašanj v pristopni proces, ne bodo dogajali.

Konstruktivni Nemec

Kot zadnji evropski poslanec iz Slovenije je besedo dobil Matjaž Nemec (SD/S&D), ki je vse od imenovanja Marte Kos odločno podpiral njeno kandidaturo, na nekaterih točkah celo bolj kot v stranki Gibanje Svoboda, ki jo je predlagala. Podal je štiri vprašanja, vsebinsko konstruktivno usmerjena. »Od Bosne in Hercegovina pričakujemo, da bo njeno vodstvo izpolnilo še zadnje pogoje, da se pomaknemo od Daytona k Bruslju in da začnemo pristopna pogajanja,« je v odgovoru poudarila Marta Kos.

Odbor evropskega parlamenta za zunanje zadeve (Afet) šteje 79 članov, slovenski kandidatki pa bo vprašanje zastavilo več kot trideset članov. Med njimi tudi vsi nadomesti člani odbora iz Slovenije.

Da bo Marta Kos prestala zaslišanje, jo bodo morali podpreti koordinatorji skupin v evropskem parlamentu, ki imajo skupaj najmanj dve tretjini oziroma 51 od skupno 79 članov. Če ne bodo zadovoljni z njenim nastopom, ji lahko pošljejo tudi dodatna pisna vprašanja ali pa jo povabijo na dodatno zaslišanje. A tega scenarija opazovalci dogajanja in dosedanjih zaslišanj kandidatov za evropske komisarje ne pričakujejo.

Marta Kos bi pri širitvi EU pritisnila na plin

Iz kroga Marte Kos je slišati, da ji je v zadnjih tednih uspelo preobrniti percepcijo njene kandidature znotraj bruseljskega balončka. Po dodelitvi resorja širitve je bilten bruseljskega balončka Politico namreč zapisal, da Marta Kos sodi med pet kandidatov, ki bi lahko padli na zaslišanju.