Damjan Polh, prvi mož Fidesa: Pred nami je vroča jesen

Kako ste v Fidesu zadovoljni s potekom stavke oziroma bojem za svoje zahteve? V javnosti se zdi, da je moč stavke povsem pošla?

Naše stavkovne aktivnosti, ki so posledica kršitev podpisanih sporazumov z vlado ob koncu leta 2022 in v začetku 2023, so zdravnike povezale in naredile močne. Žal nas je vlada, namesto da bi razmere v zdravstvu reševala, raje z zakonom – tako na hitro – v stavkovnih aktivnostih praktično onemogočila, zato so nekateri zdravniki že povsem izgubili zaupanje v politiko in odšli. V državi, kjer je zdravniška stavka praktično prepovedana, kar je unikat v Evropi, ostaja stavka bolj kot ne formalnost. Zoper novelo zakona, ki nam je stavko onemogočila, smo včeraj na Ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti s predlogom za začasno zadržanje. Ne glede na vse ostaja zdravništvo odločeno, da gremo v naši bitki za izboljšanje delovnih pogojev v javnem zdravstvu naprej. Pred nami je vroča jesen.

Kako trenutno potekajo pogajanja z vladno stranjo – ste kaj bližje dogovoru?

Z vladno pogajalsko skupino se še naprej redno srečujemo, tudi v poletnih mesecih. Trudimo se poiskati rešitve, ki bi vsaj delno zaustavile pospešen razkroj javnega zdravstvenega sistema, ki se nam odvija pred očmi. Pred dobrima dvema mesecema smo se z vladno pogajalsko skupino dogovorili, da vsebine pogajanj javno ne bomo komentirali, saj vse moči usmerjamo v iskanje rešitev za dosego dogovora in zaključek stavke. Tega se držimo in imamo pri tem ves čas tudi iskrene namene.

Se je pa včasih težko pogovarjati, saj se nam zdi, da je vlada bolj osredotočena na javno diskreditacijo našega sindikata kot na iskanje rešitev. Dogovori vladne strani po stebrih odpirajo nova vprašanja in rušijo komajda opravljene delne krivice v razmerjih znotraj zdravstvenih timov in v karierni poti zdravnika. Kot da gre za tekmo in za zmago enega in drugega. To je po našem mnenju zgrešen pogled, mi želimo ohraniti javni zdravstveni sistem, da bodo vsi lahko dobili oskrbo, ko jo bodo potrebovali.

Kako komentirate podatke NIJZ o tem, da je bilo v obdobju januar–junij 2023 v primerjavi z istim obdobjem letos, ko je stavka že potekala: več naročenih pacientov na diagnostične postopke, prve kurativne preglede in terapevtske postopke, več realiziranih naročil, več je bilo preklicanih naročil, število čakajočih se je povišalo. Ste glede na stavko pričakovali statistiko, ki bo izražala bolj negativno stanje oziroma manjše delo zdravnikov?

Podatki NIJZ in ZZZS se na nekaterih točkah razlikujejo, zato na to težko odgovorim. Ampak kljub omejitvam, da ne rečem onemogočeni stavki, in dejstvu, da še vedno – kljub stavki – zdravniki delamo, je stavka povzročila motnje. Naš javni zdravstveni sistem še vedno stoji izključno zaradi predanosti zdravstvenega osebja, ki dela prekomerno nadurno delo.

Bi se glede na podatke NIJZ in ZZZS strinjali, da se stavka pozna pri preklicanih naročilih in manjšem številu operacij in posegov?

Podatki ZZZS potrjujejo, da sta stavka in umik soglasij za prekomerno nadurno delo imela vpliv na določene segmente zdravstvenega sistema. Glavni problem ostaja odsotnost vladne strategije reševanja javnega zdravstvenega sistema. Preklic soglasij za prekomerno nadurno delo bo še naprej predstavljal izziv po koncu dopustov.