CNVOS: Vizjak se maščuje nevladni organizaciji

Skupina nevladnih organizacij je stopila v bran inštitutu Lutra. Ta je ostal brez državnega sofinanciranja za projekt LIFE Beaver, ki mu je Evropska komisija namenila skoraj pol milijona evrov. Na ministrstvu pravijo, da imajo do projekta resne zadržke, a so pripravljeni preveriti, če bi bilo projekt mogoče uskladiti z njihovimi politikami.

Inštitut za ohranjanje naravne dediščine Lutra je namenjen biotski raznovrstnosti vodnih ekosistemov in s tem ohranjanju naravnega okolja za bobre in vidre. Leta 2016 je bil njihov projekt Aquaviva uvrščen med 27 najboljših projektov Life na področju narave.

Evropska komisija je leta 2020 projekt LIFE Beaver, ki je vreden skoraj 913.861 evrov in pri katerem Lutra sodeluje s hrvaškimi parterji, uvrstila med 123 projektov za evropsko financiranje iz programa LIFE. Zanj je namenila 491.674 evrov ob pogoju, da v Lutri sami zagotovijo 124.000 evrov.

Kot so pred dnevi na Twitterju sporočili iz mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, je Lutra po podpisu pogodbe s komisijo oddala vlogo za državno sofinanciranje na razpisu, na katerem se je ministrstvo za okolje in prostor zavezalo k financiranju lastne soudeležbe za projekte, izbrane v okviru programa LIFE. To je po navedbah CNVOS tudi skladno s prakso, da država pri tovrstnih projektih zagotovi manjkajoča sredstva in tako omogoči pritok bistveno večjih vsot evropskih sredstev.

Gre za maščevanje ministra?

Po navedbah CNVOS je predstavnica ministrstva Lutro februarja 2021 obvestila, da je ministrstvo denar za projekt zagotovilo in Lutri posredovalo predlog pogodbe o sofinanciranju. Pogodbo so uskladili 16. februarja tistega leta, a je minister Andrej Vizjak ni podpisal. Ob tem naj bi Lutra iz neuradnih virov izvedela, da tega niti ne namerava storiti.

Za portal 24ur.com so v Lutri naknadno pojasnili, da so oktobra lani na državno odvetništvo poslali zahtevek za podpis pogodbe, a je bil ta marca letos zavrnjen s pojasnilo, da je »Lutra pridobila zgolj možnost sklenitve pogodbe o sofinanciranju«.

Projekt, ki se je začel septembra 2020, je medtem že globoko v teku, Lutra pa na državno sofinanciranje čaka 13 mesecev. Zdaj morajo, če želijo prejeti sredstva iz Bruslja, iz lastnega žepa založiti omenjenih 124.000 evrov.

Lutra je, kot so pred dnevi pisali na 24ur.com, vložila tožbo na sodišče z zahtevo, da se vzpostavi razmerje, določeno v pogodbi, usklajeni z ministrstvom. Upajo, da ji bo uspelo denar od ministrstva iztržiti na sodišču, saj kot pravijo, lahko v nasprotnem primeru zaprejo svoja vrata.

Kot so na Twitterju zapisali v CNVOS, se minister Vizjak Lutri maščuje, ker je bila ena od nevladnih organizacij, ki je na upravnem sodišču dosegla začasno zamrznitev izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice. Vizjak je sicer pred prevzemom ministrstva deloval v družbi HESS, ki je investitor v projekt.

Na ministrstvu so danes pojasnili, da je Lutra glede na določila javnega poziva upravičena do 124.893 evrov državnega sofinanciranja, a da imajo glede sklenitve pogodbe o sofinanciranju resne zadržke. Ti so po eni strani pogojeni s stanjem te zavarovane vrste v naravi in nastalo potrebo po ustreznem (pre)oblikovanju politike do te živalske vrste. Ob tem pa navajajo tudi razloge, »ki so povezani s splošnim javnofinančnim stanjem in prioritetami, ki so trenutno usmerjene predvsem na spodbujanje projektov za zagon gospodarstva«.

Število bobrov se povečuje

Kot pravijo, podatki za lani kažejo, da se število in razširjenost bobra v Sloveniji povečujeta izredno hitro, s tem povezano pa narašča tudi število konfliktnih situacij, ko bober povzroča škodo na premoženju ljudi.

Pri tem so danes v sporočilu za javnost postregli tudi z ugotovitvami direkcije za vodo o teh konfliktih, navedli pa so tudi, da so od 2009 do marca 2022 na ministrstvu prejeli 298 zahtevkov za povračilo škode zaradi bobra, število odškodnin pa narašča prav v zadnjih letih. To ministrstvo zavezuje, da v najkrajšem možnem času sprejme ustrezne upravljavske načrte, za katere je Zavod RS za varstvo narave leta 2019 pripravil strokovno podlago.

Na ministrstvu bodo glede na spremenjene okoliščine vseeno preverili, ali bi bilo mogoče ob ustreznih prilagoditvah sofinanciranje izvesti s konkretizacijo sprejemljivih aktivnosti projekta in dogovorom o pridržkih ter tako projekt uskladiti s politikami ministrstva. Preverili bodo tudi morebitno uporabnost posameznih rezultatov projekta kot strokovnih podlag za strateške dokumente in aktivnosti ministrstva na tem področju.

Ogorčena je medtem skupina enajstih nevladnih organizacij. Ti so v izjavi podpore med drugim zapisali, da Vizjak Lutri sredstva odreka načrtno in da gre za nov korak ministrstva v strategiji izčrpavanja organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju okolja, začeti spomladi 2020 ob prevzemu oblasti.

»Takim nerazumnim škodljivim ukrepom smo se že uprli lansko leto na referendumu o vodi in uprli se bomo tudi tokrat. Ne bomo pustili, da Inštitut Lutra, ki skrbi za ohranjanja življenja v ogroženi naravi, za živali in čisto vodo, umre zaradi samovolje ministra Vizjaka,« se nevladniki zavezujejo v izjavi podpore.

Pod njo so podpisane organizacije Inštitut 8. marec, Smet Umet, Pravno informacijski center, Ekologi brez meja, Umanotera, Cipra, Greenpeace, Eko krog, Ekologi brez meja, CNVOS in Civilna iniciativa Danes.