Prazne ulice Ljubljane, kip
Edvarda Kocbeka z masko, okno in za njim plišasti medvedek z masko, pomaranča z nageljnovimi žbicami, ki spominja na koronavirus. To je le nekaj fotografij, ki so jih v mesecu dni prejeli v Mestnem muzeju Ljubljana, kjer so prebivalce – tako kot so to naredile številne druge ustanove doma in po svetu – pozvali, naj jim pošljejo fotografije, vtise ali predmete, ki predstavljajo njihov novi vsakdanjik v času izolacije.
S snemanja virtualnih vodstev v Jakopičevi galeriji. Foto Metod Blejec
V mestnem muzeju, kjer so se že v preteklosti znali na nekoliko drugačen način pohvaliti s posebnostmi, ki jih hranijo, pa naj bo to prosojna modra steklena posoda z Gosposvetske, invalidski voziček Žige Zoisa ali najstarejše kolo na svetu, so se tudi na tokratno krizo odzvali času primerno: s projektom pod geslom Čim prej korono v muzej.
»Prebivalce smo pozvali, naj postanejo kronisti zgodovinskih časov, ki jih doživljamo,« pravi
Janja Buzečan iz največjega javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljana, ki združuje enajst enot, med njimi tudi mestni muzej: »Ljudi želimo opomniti in spodbuditi, da lahko vsi, zlasti v tem času, postanemo pričevalci zgodovine. Vabimo vse, da zabeležijo, shranijo in nam pošljejo fotografije, videoposnetke in zapise, ki pričajo o nenavadnih razmerah, v katerih smo se znašli tako rekoč čez noč.«
Prazna Ljubljana. Foto Gašper Lešnik
Številni odzivi
V kratkem času so prejeli 150 odzivov, zapisov, videoposnetkov in fotografij številnih avtorjev. »Največ je fotografij praznih ulic, otroških igrišč, obdanih s trakom, prizorov ljudi z masko in praznih lokalov,« pojasnjuje Buzečanova. Prejeto gradivo že zdaj objavljajo na svoji spletni strani, čeprav prvotni namen te akcije ni takojšnja razstava, ampak ustvarjanje nove muzejske zbirke. »Ta bo na voljo raziskovalcem in drugim zainteresiranim v prihodnosti, ko se bomo gotovo veliko ukvarjali z našim trenutnim stanjem,« meni sogovornica, ki je prepričana, da bo obdobje epidemije dobilo svoje mesto v aktivnostih muzeja neposredno po tem: »Mogoče tudi z razstavo, vendar je o tem še prezgodaj govoriti.«
Prizori izrednega časa, kot smo ga doživljali zadnjih osem tednov. Foto arhiv MGML
Zbirka bo brez dvoma postala še zanimivejša, saj nameravajo ob sprostitvi ukrepov pozvati ljudi, naj jim pošljejo tudi predmete, ki so zaznamovali njihov čas izolacije. Pričakujejo, da bodo dobili doma narejene maske, plišaste medvedke z okenskih polic, domiselne rešitve telovadnih uteži in drugo.
Umetnost v izolaciji
Drugače kot običajno pa so razstavo odprli v eni od njihovih enot, Jakopičevi galeriji. Ker odprtja, predvidenega za 17. marec, zaradi znanih razlogov ni bilo mogoče izpeljati, so razstavo sodobne indonezijske družbeno zavzete fotografije
Videnje 20/20: Skupnost odprli prek spleta. »Razstava v izolaciji«, kot ji pravijo sami, je na ogled z virtualnimi vodstvi, ki jih redno objavljajo na spletni strani in družbenih omrežjih. »Skozi 28 ganljivih projektov, ki jih je ustvarilo 27 na javnem razpisu izbranih indonezijskih fotografov, virtualno vodijo kuratorji razstave in nekateri od sodelujočih avtorjev,« razloži Janja Buzečan.
Nova realnost nakupovanja, kot jo vidi Primož Hieng.
Mestna galerija Ljubljana pa je na svojem facebooku odprla prostor vsem umetnikom in ustvarjalcem. »V času, ko je strah večji kot ustvarjalnost, panika večja od navdiha, slabih novic več kot dobrih, smo se odločili, da po kanalu, ki ga trenutno spremlja veliko ljudi, širimo umetnost,« so zapisali ob vabilu umetnikom, da svoje ustvarjanje predstavljajo pri njih. »V času izolacije smo do zdaj prejeli več kot dvesto del različnih avtorjev,« pravi sogovornica o – vsaj za to galerijo – prvi razstavi te vrste. Potem ko bo izolacije konec, bodo dela na ogled »v živo« oziroma jih bo mogoče na donacijskem večeru kupiti.
Vsi z maskami. Foto L. Vižintin
Kriza je prekrižala načrte tudi umetnikom sodobne likovne scene, ki so v galeriji pripravljali razstavo
Svobodno sonce, odprli naj bi jo 16. aprila. Kljub prestavljenim načrtom so ustvarjalni: slikar Arjan Pregl je pripravil navodila v stilu
Boba Rossa, znanega po svojih »Happy little paintings«, s konkretnimi napotki za izdelavo slik, ki dvakrat na dan kažejo točen čas.
Spletna galerija najmlajših
Pozabili niso niti na najmlajše, poudarja Buzečanova: »Na facebooku Galerije Tobačna je zaživela spletna galerija, s katero najmlajše spodbujamo k ustvarjanju. Večkrat na teden objavljamo raznolike in ustvarjalne ideje ter kratke predstavitve sodobnih umetnikov, najmlajše pa vabimo, da se nam pri ustvarjanju pridružijo in nam pošljejo nastala umetniška dela.«
Sodelovanje z obiskovalci
Da so se ljudje odlično odzvali na pobude Mestnega muzeja Ljubljana in drugih ustanov zavoda, ni presenečenje, saj so obiskovalci vajeni tovrstnih pobud. »Razlika je le v tem, da smo do epidemije lahko imeli neposreden stik z njimi,« pojasnjuje Janja Buzečan. Vsako šolsko leto s skupino osnovnošolcev pripravijo razstavo oziroma projekt Muzej v malem, ob odmevni razstavi Sebastiãa Salgada pa so obiskovalce pozvali, da so v muzeju napisali svoje ljubezensko pismo planetu.
Utrinek z ljubljanskih ulic. Foto Gašper Lešnik
»Pri nas se redno srečujejo skupine univerze za tretje življenjsko obdobje, katerih člani in članice prav tako zbirajo muzejsko gradivo in občasno pripravljajo razstave. Vedno gre torej za situacijo, ko so obiskovalci z muzejem in zaposlenimi v muzeju v neposrednem stiku. Ta je odločilnega pomena,« pravi sogovornica, prepričana, da je ta praksa pripomogla k odličnemu odzivu ljudi tudi v obdobju karantene.
Komentarji