Cilina iža v Gornjih Slavečih je končno na ogled obiskovalcem

Na predalniku ob stari, na hitro postlani postelji v prednji iži sta odložena molitvenika in tri večje verske brošure, na njih pa kot mimogrede vržena očala. Kot da je Cila še ravnokar bila tu, pa je odhitela nekam, morda k sosedi Ivanki. In kot da se bo zdaj zdaj vrnila in si v starem lončku na štedilniku pristavila vodo za čaj. 

Toda Cile oziroma Cecilije Bežan že dolgo ni več tu in nikoli več je ne bo nazaj v njeno hiško. Umrla je že pred sedmimi leti in za seboj kot zadnja svoje družine pustila kakšnih sto trideset let staro s slamo krito cimpračo, skoraj povsem nespremenjeno vse od takrat, ko so jo Bežanovi zgradili. V hiški je ostala tudi črna kuhinja, pa skromni kosi pohištva, Ciline drobnarije, oblačila, lonci, molitveniki in vsepovsod zataknjene svete podobice.


 

Hišo je podedovala občina

Vse to je po Cilini smrti zato, ker ji je zadnja leta njenega življenja plačevala bivanje v domu starejših, podedovala občina Kuzma, ki je zaradi spomeniške vrednosti domačije to razglasila za lokalni kulturni spomenik in jo s finančno pomočjo ministrstva za kulturo obnovila v takšni obliki, v kakršni jo je Cila ob odhodu v dom zapustila. In od današnjega odprtja bo Cilina iža (hiša) na ogled vsem, ki bi radi videli, kako skromno so preprosti prekmurski ljudje na Goričkem živeli na začetku prejšnjega stoletja.



Hiša ima veliko sobo – prednjo ižo –, v kateri so dve postelji, omara, dva predalnika in klop, kar je velika večina pohištva v hiši. Po mnenju strokovnjakov je izjemne spomeniške vrednosti dobro ohranjena črna kuhinja z odprtim kuriščem, sajastimi oblogami po lesenem stropu in lesenim dimnikom, ki se odpira in zapira z leseno loputo na stropu. V kuhinji je zelo malo posode – nekaj emajliranih loncev in nekaj lončenih dugih piskrov. Drugi, manjši bivalni prostor so muzealci spremenili v mini galerijo in v njej razstavili svete podobice, ki jih je zelo verna Cila zbirala vse življenje. Skoraj tristo jih je zbrala na cerkvenih dogodkih, ki se jih je sama udeležila, ali pa je podobice dobila od drugih. 


 

Ogled po vnaprejšnjem dogovoru

K hiši spadajo še kašča, hlev in gümla. Vso hišo in opremo so tukajšnji mojstri in restavratorji Pomurskega muzeja po starih postopkih s tradicionalnimi materiali obnovili pod budnim očesom Zavoda za spomeniško varstvo. Hišo si bo za zdaj mogoče ogledati samo po vnaprejšnjem dogovoru z občino Kuzma ali s predstavnico Planinskega društva Kuzma, ki bo v prihodnje upravljalo hišo. Vstopnine za zdaj ni, saj bi v občini s Cilino ižo radi spodbudili razvoj turizma.