Četrti val je tu, Slovenija je oranžna

V ponedeljek so v Sloveniji potrdili 216 novih okužb, 36 oseb je v bolnišnicah, sedem jih potrebuje intenzivno nego. Po metodologiji Covid-19 Sledilnika se je Slovenija z današnjim dnem obarvala oranžno. Črta prestopa iz zelene v oranžno fazo epidemije je štirinajstdnevno povprečje potrjenih novih okužb na 100 tisoč prebivalcev. Naša država je s povprečjem 75,3 mejo danes prestopila. Oranžen je že tudi večji del Evrope, države na evropskem zahodu pa so rdeče. Četrti val epidemije je tu. Kakšen bo?

Po besedah Matjaža Leskovarja, fizika iz Inštituta Jožefa Stefana, ki že leto in pol, kolikor traja epidemija, vsak teden analizira obstoječe podatke in na podlagi njih napove prihodnji razvoj epidemije, bi lahko bil četrti val okužb veliko močnejši, kot je bil drugi val lani jeseni. Razlog je v tem, da je različica delta dva- do trikrat tako kužna, kot je bila osnovna različica, ki je bila na delu v drugem valu.

Lani šest, letos 216

Za primerjavo: devetega avgusta lani smo potrdili v Sloveniji šest novih okužb, letos jih imamo na ta dan 216. Sredi oktobra je bilo že okoli 1500 potrjenih novih okužb dnevno in takratni minister za zdravje Tomaž Gantar je z začetkom jesenskih šolskih počitnic – 24. oktobra – zaprl javno življenje. Merilo za zaprtje je bilo 500 hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 in hitro naraščanje bolnikov na intenzivni negi. Na vrhuncu drugega vala novembra lani, ko smo epidemijo zavirali, kolikor se je dalo, je bilo v bolnišnicah 1324 hospitaliziranih naenkrat, intenzivno nego jih je potrebovalo hkrati 212. Bolnišnice so morale ustaviti skoraj vsa zdravljenja drugih bolnikov. Kako bo letos?

Za omejitev četrtega vala

»Epidemija narašča vse hitreje, čeprav smo na vrhuncu počitniške sezone, kar deluje kot delno zaprtje države. Lani je v tem obdobju epidemija upadala. Če se ne bomo pravočasno dovolj precepili in če ne bomo zaostrovali ukrepov, bomo jeseni presegli drugi val epidemije v bolnišnicah,« napoveduje Leskovar. Čeprav je virus neviden in neoprijemljiv, je njegovo širjenje v populaciji predvidljivo. »Modelarji znamo oceniti, kakšna prihodnost nas čaka glede na naša dejanja. Če se otrok igra na cesti in se približuje avtomobil, ga moraš prijeti za roko in odvesti s ceste. Edina rešitev v bitki z virusom je cepljenje,« pojasni sogovorec, ki ga močno skrbi prenizka precepljenost v Sloveniji. Če bo preveč ljudi hudo zbolelo za covidom, bodo bolnišnice prenapolnjene z njimi, kadra za zdravljenje drugih bolezni bo v tem primeru zmanjkalo.

»Da četrti val ne bo preveč narasel, predvsem pa, da ne bo premočno obremenil bolnišnic, bi bilo potrebno, da se vsaj vsi starejši od 40 let čim prej cepijo in s tem zaščitijo pred hujšim potekom bolezni. Zaželena precepljenost odrasle populacije je nad 90 odstotkov,« našteva fizik. A od tega smo še daleč; včeraj je bilo z enim odmerkom cepljenih 45 odstotkov prebivalcev, z vsemi odmerki 40.

Delta premagala vse

Različica delta je v Sloveniji popolnoma prevladala nad vsemi drugimi različicami. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je v zadnjem obdobju, to je od 25. julija do 1. avgusta, potrdil različico delta pri 99 odstotkih okuženih. Najbolj okužene so Obalno-kraška, Osrednjeslovenska in Gorenjska regija. Najbolj »čista« je Koroška.



Delta je bolj nalezljiva kot vse dosedanje različice, zato naj se vsi, ki še niso cepljeni, cepijo čim prej, opozarjajo tudi v nacionalnem laboratoriju. »Ko se bodo pričele bolnišnice polniti in se bodo hoteli vsi naenkrat cepiti, bo prepozno, saj se mora imunski sistem še odzvati na cepivo,« poudarja Matjaž Leskovar z Inštituta Jožefa Stefana. Proti delti so bolj učinkovita mRNA cepiva, torej cepivi Pfizer in Moderna, ki kar 96-odstotno ščitita proti hospitalizaciji in smrti, navaja medicinska stroka. Kljub cepljenju pa se sicer lahko okužimo, a bo potek bolezni blažji.