Cesta, namenjena varovanju požarno ogroženega Krasa

Družba Slovenski državni gozdovi je v občini Miren-Kostanjevica zgradila prvo vzorčno protipožarno gozdno cesto, ki bo osnova za prihodnjo protipožarno mrežo na Goriškem Krasu. Sočasno poteka tudi pogozdovanje tega območja, ki ga je predlansko poletje doletel največji požar v zgodovini države.

Iz sredstev programa razvoja podeželja bo po do zdaj prijavljenih projektih narejenih preko 60 novih prometnic, med njimi pet državnih, preko 20 hidrantov in tri vzletišča za helikopterje. »Na osnovi petih vzorčnih cest želimo stroškovno ovrednotiti naložbo v bodočo mrežo protipožarnih prometnic. Kot se je izkazalo, gre tudi za stroške, ki jih država ni predvidela – od deminiranja do odkritij arheoloških najdišč,« pojasni Robert Robek, vodja oddelka za gozdno gradbeništvo pri Slovenskih državnih gozdovih. Pri izgradnji omenjene 2.323 metrov dolge gozdne ceste Volkovnjak so morali odstraniti kar 60 min, ki segajo v obdobje prve svetovne vojne. Gradbeni stroški so znašali 135.000 evrov, oziroma 58 evrov za meter. Cesta večinoma poteka po državnih zemljiščih, pri čemer sogovornik omeni, da so na tem območju pretežno razdrobljeni zasebni lastniki, kar utegne v prihodnje zaplesti pridobivanje dovoljenj.

Predlanski požar, ki je uničil 2900 hektarov gozdnih površin na Goriškem Krasu, je pokazal, da se mora Slovenija resneje lotiti protipožarne zaščite po zgledu drugih sredozemskih držav. »Protipožarne prometnice morajo ustrezati sodobnim gasilskim tehnikam, se pravi, da morajo, denimo, biti druga od druge odmaknjene največ 500 metrov, imeti morajo tudi izogibališča in obračališča, da se na njih lahko srečujeta dve vozili.

Sečnja lesa je zastala

Nova gozdna cesta je pomembna tudi za boljše gospodarjenje z gozdom in hitrejšo sanacijo poškodovanih gozdnih površin. »Od leta 2022, ko je izbruhnil požar na Goriškem Krasu, do danes smo pogozdili 220 hektarov površin, v načrtu pa imamo skupno 950 hektarov,« pove Boštjan Košiček, vodja sežanske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Po njegovih besedah so trenutno nekoliko nad načrti, vendar so aktivnosti zastale zaradi upočasnitve sečnje. Zanjo ni toliko interesa zasebnih lastnikov zemljišč, saj je les že gnil. Pričakovati je, da se bo območje, kjer bo les po naravni poti trohnel, zaraslo, kar pa bo ob nastopu daljših sušnih obdobij spet povečalo tveganje za nastanek požara.

Eden od ukrepov za povečanje požarne varnosti je tudi spreminjanje sestave gozda s spodbujanjem rasti kraških avtohtonih listavcev. V preteklih stoletjih so Kras pretežno pogozdovali s črnim borom, ki je bil za osiromašena kraška tla najboljša rešitev. Pozneje pa se je izkazalo, da je ta drevesna vrsta izjemno gorljiva. »Po požaru smo večinoma sadili in sejali puhasti hrast in črniko,« pove sogovornik. Glede na to, da so nova drevesa v 80 odstotkih obstala, je bilo pogozdovanje po Košičkovem mnenju uspešen.