Cepivo proti klopom ščiti več kot 95-odstotno, a ga Slovenci odklanjajo

Slovenija je po obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom (KME) visoko v svetovnem vrhu, po precepljenosti nizko, smrtnost pa je na srečo le 1- do 2-odstotna. Zato pa so posledice lahko trajne. Po predlogu ministrstva za zdravje, ki je v medresorsko usklajevanje posredovalo pravilnik o programu cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2025, naj bi po novem v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja proti KME cepili tudi odrasle, stare 45 in 46 let – zlasti v upanju, da se precepljenost izboljša.

Klopi samo v pol leta okužili že 1400 Slovencev

Najnovejši preliminarni podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v povezavi s KME kažejo, da so lani prejeli 90 prijav obolenja s KME, od teh 44 pri ženskah in 46 pri moških. Daleč najvišjo stopnjo obolevnosti so zabeležili v primorsko-notranjski in gorenjski statistični regiji,; v prvi 11,1 v drugi 11 primerov na 100.000 prebivalcev. S skoraj dvakrat nižjo stopnjo obolevnosti, to je s 5,6 in 5,7 primera na 100.000 prebivalcev so sledile koroška in osrednjeslovenska statistična regija. Največ primerov tega virusnega obolenja osrednjega živčevja, več kot pet primerov na 100.000 prebivalcev, so zaznali pri mlajših od enega leta, pri otrocih med 5. in 14. letom ter pri odrasli populaciji, stari od 55 do 74 let. V letu 2023 je NIJZ poročal o 63 prijavljenih primerih KME.

Večje tveganje za starejšo populacijo

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je evropski podtip KME povezan z blažjo boleznijo, pri 20–30 odstotkih bolnikov se razvije v drugo fazo, stopnja umrljivosti znaša med 0,5 in 2 odstotka, medtem ko hude nevrološke posledice pušča pri okrog 10 odstotkih bolnikov. Pri otrocih je druga faza bolezni običajno omejena na meningitis, medtem ko so odrasli, starejši od 40 let, izpostavljeni večjemu tveganju za razvoj encefalitisa. Večja smrtnost in dolgotrajne posledice so značilne za starejše od 60 let.

Zdravila ni, je pa cepivo

Kar 58 odstotkov Avstrijcev se redno cepi proti KME, pri nas le okoli 7 odstotkov. FOTO: V.gi/shutterstock

Za najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje KME, za katerega še vedno ne poznamo zdravila, velja cepivo, ki nas pred okužbo s KME zaščiti več kot 95-odstotno. Zaščita se vzpostavi približno 14 dni po drugem odmerku, opozarja stroka.

V Avstriji, kjer je pojavnost okuženih klopov podobna kot v Sloveniji, so po podatkih spletne strani cepljenje.info z učinkovitim cepljenjem dosegli, da je 88 odstotkov prebivalcev prejelo vsaj en odmerek cepiva - pri nas 16 odstotkov -, 58 odstotkov Avstrijcev pa se redno cepi - pri nas le okoli 7 odstotkov. Pojavnost KME se je pri severnih sosedih zmanjšala na 1,09 primera na 100.000 prebivalcev, pri nas pa je leta 2022 znašala 5,9 na 100.000 prebivalcev. Po zadnjih podatkih NIJZ se je število prijavljenih primerov KME tudi pri nas znižalo: v letu 2024 je v povprečju znašalo 4,2 primera na 100.000 prebivalcev.

Cepivo vsebuje inaktivirane viruse in ne more povzročiti bolezni, pred katero ščiti, temveč spodbudi človekov imunski sistem, da sam zgradi zaščito proti njej.

Brezplačno cepljenje

Pri nas je cepljenje proti KME od leta 2019 na voljo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti in odrasle, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let ter za zamudnike, to je za otroke rojene v letu 2016 ali kasneje in za odrasle, ki so dopolnili 49 let leta 2019 ali kasneje. V letu 2023 so to, denimo, odrasli, rojeni od leta 1970 do 1974. Za te osebe se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja praviloma financira osnovno cepljenje s tremi odmerki, ki ga lahko opravijo pri izbranem zdravniku. Tisti, ki so s cepljenjem začeli že prej samoplačniško, se lahko brezplačno cepijo z naslednjimi tremi odmerki, navaja NIJZ.

Cepljenje proti KME je na voljo vse leto. Prav zimski meseci pa so po priporočilu NIJZ primerni za cepljenje s prvima dvema odmerkoma. Z njima se človek zaščiti, še preden klopi postanejo aktivni.