Cepivo kot zaščita in zgodovinski opomin

V uredništvu Dela nismo dolgo omahovali, ko smo izbirali besedo, ki najbolje odraža leto 2020. To je seveda cepivo.

»Cepivo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2 razloženo kot snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim. Spoznanje, da človeku pomaga tisto, kar mu sicer v preveliki meri škoduje, je omogočilo znatno zmanjšanje smrti zaradi bolezni, ki so v preteklih stoletjih terjale visok krvni davek, kakor pogosto označimo veliko število izgubljenih življenj. Danes so nekateri prepričani, da visok krvni davek terjajo prav cepiva in vnos tistih mikroorganizmov v telo, ki jih sodobni človek ne potrebuje več, zato mu lahko le škodijo. Nekatere bolezni so bile vsaj v Evropi po zaslugi cepiv uspešno izkoreninjene in zato ostajajo le kot zgodovinski opomin, spet druge še vedno kdaj pa kdaj zamahnejo z repom in nas oplazijo bolj, kot si želimo, kar so nam pokazale ošpice še ne dolgo nazaj. In pojavljajo se vedno nove bolezni. Prav proti vsem se ne bomo mogli cepiti, zato je potrebna tudi odgovornost nas samih. Sami sprejmemo odločitve, kaj počnemo in kaj moramo storiti za zaščito sebe in svojih bližnjih. Znanstveniki nam pri tem pomagajo tudi z razvojem cepiv. Ne le zato, da bi bil krvni davek čim nižji, ampak da bi bilo naše življenje boljše. Čeravno bi včasih potrebovali tudi cepivo proti okužbam, ki jih ne povzročajo mikroorganizmi, pač pa naše vsakodnevne neumnosti.« je v Delovi rubriki Beseda tedna novembra zapisala dr. Mateja Jemec Tomazin.

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU, beseda cepivo je tudi ena od finalistk za besedo leta, ki jo bodo razglasili v ponedeljek točno opoldne.