Če iščejo zunanje izvajalce za vse, ni več javnega sektorja

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes ponovno opozorila na dodatna korupcijska tveganja v procesih javnega naročanja v zdravstvu, kadar se v bolnišnicah odločijo za zunanje izvajalce javnih naročil, kot so se spomladi odločili v UKC Ljubljana. A so hkrati opozorili tudi na enaka tveganja v drugih sektorjih. Za zunanje izvajalce se odločajo celo ministrstva.

Dela in pogodbe za zunanje izvajalce

Po zunanjih izvajalcih posegajo prav vsi. Ministrstva pri njih naročajo pisanje zakonov, čeprav imajo prav za to zaposlene lastne pravnike. Ministrstvo za zdravje najema zunanje svetovalce za stike z javnostjo, čeprav ima za to svoje zaposlene. Najema strokovnjake za gradbene zadeve in odvetniške družbe, čeprav ima urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu in lastne kadre. Inšpektorat za delo, ki ima zaposlene inšpektorje, je kot zunanjo izvajalko najel inšpektorico za delo, ki je bila pred tem zaposlena na istem inšpektoratu, a tam ni hotela biti več zaposlena. Posamezni deli javnega sektorja, tudi šole, najemajo računalniške storitve na trgu, kar pomeni veliko korupcijsko tveganje za odliv podatkov. V zadnjem času se odločajo za izvedbo javnih naročil tudi bolnišnice, na primer UKC Ljubljana, ker nimajo dovolj lastnega kadra za izvedbo teh storitev. Skupni imenovalec vseh pogodb z zunanjimi izvajalci so nizke plače zaposlenih v javnem sektorju; za strokovnjake je veliko bolj donosno, če opravljajo ista dela kot zunanji izvajalci.

Javni interes v zasebnih rokah

»Pri analizi zdravstva in javnih naročanj nasploh že več let opozarjamo na korupcijska tveganja zaradi oddajanja del zunanjim izvajalcem,« je povedala Katja Mihelič Sušnik iz KPK. Kot je poudarila, prenos javnih naročil, denimo na odvetniške družbe, ni korak v smeri ustreznejšega upravljanja korupcijskih tveganj. Dodatna korupcijska tveganja nastanejo zato, ker se pri prenosu del na zunanje izvajalce javni interes, ki naj bi ga zagotavljal javni sektor, prenese v zasebne roke. Zunanji ponudniki so praviloma vsi organizirani kot zasebniki.

Pasti zunanjih izvajalcev

»Vključitev zunanjih izvajalcev v postopke javnega naročanja poveča možnosti za nastanek kršitev s področja nasprotja interesov in kršitev integritete, na primer kot posledice izvajanja nezakonitih in neetičnih vplivov, prirejanja meril in kriterijev, uhajanja notranjih informacij in s tem privilegiranja ponudnikov pri posameznih postopkih javnih naročil. Vse našteto ne zagotavlja delovanja naročnika v javnem interesu,« je dejala sogovornica. Zasebne ponudnike je težje nadzorovati, težje je prepoznati korupcijska tveganja in izvesti ukrepe kot pri lastnih zaposlenih, ugotavlja.

Iskanje sistemskih rešitev

KPK ugotavlja, da naročniki pogosto sicer res razpolagajo z omejenimi kadrovskimi resursi in znanjem, kar navajajo kot vzrok za oddajo del zunanjim izvajalcem. K temu pripomorejo tudi trenutne razmere na trgu dela, vendar po mnenju komisije takšna rešitev ne predstavlja dolgoročno vzdržnega sistema izvajanja postopkov javnega naročanja. »Oddajanje del in nalog javnega sektorja zunanjim izvajalcem na področju javnega naročanja ali na drugih področjih, kot so pisanje zakonodaje, izvajanje informacijskotehnoloških storitev, javno naročanje, namreč ne bi smelo biti dolgoročna in edina rešitev sistemskih pomanjkljivosti, ampak zgolj kratkoročna premostitvena možnost do vzpostavitve ustreznejše sistemske rešitve, ki bo v največji možni meri upoštevala javni interes,« meni Mihelič Sušnikova. Kakšno rešitev predlaga KPK?

Vlada ne sliši dobro

Glede javnega naročanja v zdravstvu predlaga centralizirano javno naročanje, ki naj ga skupaj pripravijo in izvajajo ministrstvo za zdravje in javni zdravstveni zavodi. Sicer pa KPK pričakuje, da bodo vlada in pristojna ministrstva čim prej zavzeli stališče in poiskali ustreznejše in nujno potrebne sistemske rešitve. Takšna priporočila je KPK dala že večkrat, a je pri naslovnikih naletela na gluha ušesa.