Zgodba o 16-letni Luciji nov veliki uspeh slovenske kinematografije

Urška Djukić nadaljuje svojo mednarodno uspešno filmsko pot, potem ko je za svoj kratki animirani film Babičino seksualno življenje prejela več kot 50 nagrad, med njimi tudi nagrado Evropske filmske akademije za kratki film leta 2022, leto kasneje pa eno največjih svetovnih nagrad cezar. 

Babičinemu seksualnemu življenju Urške Djukić cezar za animirani kratki film

Tokrat je navdušila selektorje Berlinala, ki so njen dolgometražni prvenec Kaj ti je deklica izbrali za otvoritveni film sekcije Perspektive, v kateri tekmuje le 14 skrbno izbranih prvih celovečernih filmov z vsega sveta. V filmu spremljamo zgodbo 16-letne Lucije, ki nastopa v dekliškem zboru katoliške šole. Tam se spoprijatelji z Ana-Marijo, spogledljivo in priljubljeno učenko tretjega letnika. Ko zbor za konec tedna odpotuje na intenzivne priprave na podeželje, je njun odnos v negotovosti, saj se Lucija zagleda v temnookega restavratorja. Med navigiranjem skozi nepoznan teren prebujajoče se spolnosti začne Lucija prespraševati svoje vrednote in prepričanja, kar zmoti harmonijo pevskega zbora.

Film, ki bo premierno predvajan 14. februarja, sta producirala Jožko Rutar in Miha Černec za Spok Films (Slovenija) v koprodukciji s Staragara IT (Italija), 365 Films (Hrvaška), Non Aligned Films (Srbija), Nosorogi in OINK (oboje Slovenija).

Urška Djukić sodi med naše najuspešnejše režiserke in scenaristke. FOTO: Ela Mimi Pirnar

Vaš film bo odprl novo sekcijo Berlinala, imenovano Perspektive. Kaj vam pomeni tovrstna potrditev?

Po dobrih šestih letih vztrajanja v ustvarjanju prvenca se premiere v Berlinu zares zelo veselim. Uvrstitev v tekmovalno sekcijo Perspektive je veliko priznanje našemu delu. Da iz vodstva Berlinala želijo film prikazati kot otvoritveni film, pa je res velika čast za vse nas, ki smo film ustvarjali.

Kako ste doživljali ustvarjalni proces, kaj so bili največji izzivi?

Ob tem dolgoletnem ustvarjalnem procesu sem tudi jaz odraščala, se ogromno naučila in začenjala razumeti globlji ustvarjalni proces, od kod prihaja in kako se manifestira v materialni svet. Moje življenje se je prelivalo v scenarij in obratno in to me je res obogatilo. V procesu sem spoznala nekaj čudovitih ljudi, ki znajo podpreti drugega in so postali moji zelo dragi prijatelji. Za ta čas z ljudmi, ki me podpirajo in navdihujejo obenem, sem najbolj hvaležna.

Največji izziv pri snemanju filmov v Sloveniji je nezdrav delovni čas – 12- ali večurni delovniki zahtevajo ogromno energije. Tak način dela je izčrpavajoč in ni najbolj produktiven, predvsem pa škoduje zdravju filmskih delavcev. Želim si, da bi imeli slovenski filmi več sredstev in s tem človeške delovnike, da bomo lahko delali še boljše filme v normalnih in zdravih delovnih pogojih.

Zgodba filma je začela nastajati leta 2019 v Cannesu. Nam lahko poveste več o zgodbi in kaj vas je pripeljalo do nje?

Zgodba filma je začela nastajati že konec leta 2018, ko sem prvič obiskala koncert enega od slovenskih dekliških pevskih zborov, ki me je močno ganil in me spodbudil, da skozi film raziščem ta svoj odziv. Začela sem raziskovati ženski glas, ki je bil skozi zgodovino tako pogosto utišan. To me je pripeljalo do nerodnega odnosa s spolnostjo, grehom in občutki krivde. Skozi občutljivo mlado dekle, oblikovano po družbenih konvencijah grešnosti, sem želela raziskati, kako mlada ženska odkrije svojo notranjo moč.

Koliko se zgodba veže na ljudski kontekst? Kaj ti je, deklica je naslov ljudske pesmi, babica pa je ravno tako črpala iz tega korita.

Film je poln slovenskih ljudskih pesmi, ki s svojo tematiko podprejo zgodbo filma. To je naša, slovenska dediščina, zaradi katere smo taki, kot smo, in to dediščino je dobro globlje razumeti. Z zgodbo filma korespondira prva kitica ljudske pesmi Kaj ti je, deklica. Angleški naslov pa je povzet po skladbi Little Trouble Girl, ki lepo zaokroži vsebino filma.

Kako so festivalska izkušnja in uspehi kratkega filma Babičino seksualno življenje spremenili vaše razumevanje poti filma po sami produkciji in kakšne so zahteve, da v Evropi spraviš film na tej ravni do ljudi?

Filmov je ogromno, mest za pomembno uvrstitev pa je zelo malo, zato veliko filmov ostane neopaženih. Vse faze ustvarjanja filma so si precej različne, a vsaka zase je zelo pomembna za uspeh. To je kot tek na dolge proge, pri katerem se v ciljni ravnini ne popušča. Najpomembnejši pa so dobri sodelavci, film je namreč ekipni šport. Pri tem bi se zahvalila naši ekipi, še posebej sodelavcem, ki so verjeli v ta film in so me nesebično podpirali. Želim si, do bi film Kaj ti je deklica dosegel čim več gledalcev in da bodo ljudje ob njem začutili globljo lepoto in moč filmske umetnosti.