Časnika Večer in Dnevnik napovedala združitev

Ljubljanski Dnevnik in mariborski večer nameravata v luči zaostrenih razmer na medijskem trgu združiti moči in povezati obe časopisni družbi. Prejšnji teden sta tako že podala vlogo za soglasje ministrstva z kulturo, včeraj pa še vlogo za priglasitev koncentracije na Agencijo za varstvo konkurence (AVK).

Dnevnik in Večer skupina sta v izjavi navedla, da sta prejšnji teden podala vlogo za soglasje ministrstva za kulturo »za združevanje edicij obeh časopisov«. Zato se je odprlo vprašanje, ali bosta družbi združili sedanja dnevna časopisa Dnevnik in Večer v enega, ali pa bosta ustanovili skupno podjetje, ki bi izdajalo oba sedanja dnevnika, kot je slišati neuradno. Lastnik Večera Uroš Hakl, nam je zatrdil, da ne gre za združevanje dnevnikov, ampak združevanje časopisnih družb.

Na ministrstvu za kulturo pa so za STA pojasnili, da so prejeli skupno vlogo obeh družb za izdajo predhodnega soglasja za pridobitev 50-odstotnega lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošno-informativnega tiskanega dnevnika družbe DV mediji, ki pa še ni vpisana v sodni register. Kako se bo odzvalo ministrstvo, ki ima za odločitev 60 dni časa, ni znano, po neuradnih informacijah, pa bi se lahko znašlo v zagati, saj zakon o medijih te možnosti ne predvideva, ampak ureja le nakup medija.

Pričakujejo pozitiven odgovor

Večer in Dnevnik na obe poslani vlogi pričakujeta pozitiven odgovor, saj menita da »združitev teh dveh dnevnih časopisov ne predstavlja koncentracije na trgu dnevno-informativnih medijev«. V družbah dodajo, da razmere na trgu jasno kažejo na nujo po združevanju obeh dnevnih časopisov, saj se znižuje tako število kupcev dnevnih časopisov, kakor tudi obseg oglaševanja: »Zaradi tega ediciji vedno težje samostojno izhajata, s čimer ni ogroženo le njuno zagotavljanje neodvisnega novinarskega dela, ampak tudi njuno preživetje. Družbi sta zato prepričani, da je lahko samo z omenjenim načrtom združevanja teh dveh edicij in skupnim nadaljnjim razvojem zagotovljen obstoj obeh dnevnih časopisov.«



Klaus Schweighofer, član nadzornega sveta Dnevnika in prvi mož Styria media international, ki je čertinska lastnica Dnevnika, nam je povedal, da o tem nima informacij in da kot nadzornik tega ne more komentirati.

Direktor AVK Andrej Matvoz nam je povedal, da priglasitve konkurence od dveh medijskih družb včeraj še niso dobili. »Seveda to ne pomeni, da posla med podjetjema ni, saj imajo časa 30 dni po sklenitvi pogodbe, da priglasijo koncentracijo. Naša agencija zadevo, ki jo prejme, preuči in v nekaj dneh na svoji spletni strani objavi informacijo o tem, da poteka postopek presoje skladnosti koncentracije v tej zadevi,« nam je pojasnil Matvoz.

Dnevnik je v večinski lasti DZS in drugih družb iz kroga Bojana Petana, Večer pa je v lasti Uroša Hakla in Saše Todoroviča. Slednja sta Večer leta 2014 kupila od Dela, ki je moralo mariborsko družbo prodati zaradi ugotovljene presežne tržne koncentracije.

Kaj prinaša združitev?

Združitev edicij Dnevnika in Večera vsaj na zunaj ne bo prineslo kratkoročne spremembe medijskega prostora, družbi si namreč na trgu le malo konkurirata. Po zadnjih podatkih SOZ je imel Dnevnik prodal okoli 21.000 izvodov, Večer pa 19.600 izvodov. Ker sta družbi regionalno pozicionirani, prvi v Ljubljanski kotlini, drugi pa v okolici Maribora, imata relativno malo skupnih naročnikov. Vsaj v prvi fazi tako združitev ne bi prinesla bistvene spremembe števila naročnikov.



Podrobnosti združitve družbi nista razkrili, verjetno pa bosta družbi še lep čas ohranili blagovni znamki, izhajala bosta torej tako Dnevnik kot Večer z popolnoma ali pra vsaj pretežno nespremenjenim zunanjim izgledom. V nasprotnem primeru družbi tvegata velik osip naročnikov. Še posebej Večer je kot blagovna znamka močno prepoznavna in ima tudi veliko pripadnost naročnikov. Pričakovati pa je, da se bodo združila uredništva, ki pokrivajo mednarodne in nacionalne dogodke. Samostojno bodo verjetno ostala uredništva in deli uredništev, ki pokrivajo regionalne teme.

Prihranki pri poslovanju

Vsaj delno bi se lahko združili tudi naročniški oddelki, trženje ter seveda administrativni del podjetij. Časopisa bi na ta način ohranila regionalni videz, pri poslovanju pa se bodo ustvarili kar veliki prihranki pri stroških poslovanja. Za medijski prostov v Sloveniji to seveda pomeni koncentracijo, bralci bodo v obeh edicijah prejeli enake informacije.

V celoti gledano bi lahko tako skupna družba ohranila raven naročnikov in velik del prihodkov zdaj ločenih podjetij. To pomeni, da bi imeli okoli 40 tisoč naročnikov. Tudi prodajni prihodki bi lahko ostali zelo blizu zdajšnjih posameznih podjetij, torej okoli 25 milijonov evrov. Ob tem moramo sicer opozoriti, da imata obe družbi tudi vrsto dodatnih edicij, kjer bi tudi lahko prišlo do združevanja z dodatnim učinkov tako na nižanju stroškov, kot tudi na povečanju dosega teh edicij.

Družbi sta skupaj lani ustvarili dva milijona evrov dobička iz poslovanja in 1,5 milijona evrov čistega dobička. Po končanem procesu združitve, bi se moral čisti dobiček več kot podvojiti. Zelo groba ocena kaže, da bi lahko družbi zgolj z racionalizacijo stroškov dela, ki bo posledica združevanja dejavnosti in posameznih služb, prihranili okoli milijon evrov na leto.