Bruselj pričakuje, da Slovenija ne bo zadrževala procesa

V luči skorajšnjega slovenskega predsedovanja svetu EU je takšen zaplet neprimeren, je eden od neuradnih komentarjev zapletov z imenovanjem dveh delegiranih evropskih tožilcev iz Slovenije, ki bosta skupaj s kolegi preganjala goljufije in korupcijo z evropskim denarjem.

Na evropskem javnem tožilstvu (EJT), ki bo po pričakovanjih 1. junija začelo operativno delovati, so vse bolj zaskrbljeni. Opozarjajo, da zadeva »postaja urgentna«. Glavna evropska tožilka Laura Kövesi se je v ponedeljek pogovorila s predsednico državnotožilskega sveta Tamaro Gregorčič in generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo.

Nato je pisala ministrici za pravosodje Lilijani Kozlovič, v pismu opozarja, da je bil postopek izbire v Sloveniji končan že na začetku decembra, kljub temu pa tožilstvo niti pet mesecev pozneje ni prejelo kandidatur izbranih tožilcev, Mateja Oštirja in Tanje Frank Eler.

»Laura Kövesi je izrazila globoko zaskrbljenost glede položaja in pozvala slovensko vlado, naj imenuje svoja delegirana tožilca,« so sporočili s sedeža novega tožilstva, ki deluje v Luxembourgu. Čimprejšnja nominacija je nujna, saj da morajo biti kandidati imenovani, opremljeni in usposobljeni, da lahko začnejo delo na EJT. Po neuradnih informacijah na evropskem tožilstvu sploh še niso prejeli uradnih informacij o nastalem položaju. Kar zadeva drugih šest držav (od 22 sodelujočih), ki še niso končale nominacij, na drugi strani vedo, kako pri njih poteka postopek in kdaj lahko pričakujejo nominacije. Povsod so postopki pri koncu.



V evropski centrali se zavedajo, da v Sloveniji nominacija dveh delegiranih tožilcev še poteka, čeprav je bila izbira v tožilskem svetu izpeljana v skladu s pravno veljavnimi merili. Kot so nam sporočili, pričakujejo, da Slovenija ne bo zadrževala procesa. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je že 15. februarja v pismu pozval Slovenijo, naj hitro konča postopek. Marca je spomnil države, ki sodelujejo v EJT, da naj bi svoje kandidate za delegirane evropske tožilce imenovale do konca aprila. Za začetek delovanja bi moral biti imenovan vsaj eden iz vsake sodelujoče države.

Na povabilo predsednika države Boruta Pahorja na Brdu sestali minister za zdravje Janez Poklukar, predstavniki političnih strank, strokovna posvetovalna skupina za covid-19 in premier Janez Janša glede nadalnih ukrepov. Brdo pri Kranju, 28. marec 2021 Foto Leon Vidic/delo

Predsednik vlade Janez Janša je v parlamentu marca sicer ocenil, da Slovenija s postopkom imenovanja ne zamuja in da bo vse opravljeno pravočasno.

Vlada še ni seznanjena

Iz vlade v zvezi z delegiranima tožilcema že nekaj mesecev odgovarjajo, da se mora vlada »pred seznanitvijo s predlaganima kandidatoma temeljito seznaniti s celotnim predlogom, kar terja nekoliko več časa«.​ Ne pri predsedniku vlade ne v vladnem uradu za komuniciranje nam niso odgovorili, ali so se v tem času s predlogom že ustrezno seznanili in kdaj bo vlada sklenila postopek imenovanja.

Na pravosodnem ministrstvu odgovarjajo, da od tedaj, ko so predlog poslali na vlado, ni nič novega.

Predsednik vlade Janez Janša je v parlamentu marca sicer ocenil, da Slovenija s postopkom imenovanja ne zamuja in da bo vse opravljeno pravočasno. »Postopek preverjamo; dokler odgovori na formalna vprašanja ne bodo jasni, se vlada s tem ne bo seznanila,« je napovedal. Konec marca je državni zbor sicer izglasoval novelo zakona o državnem tožilstvu, s katero je med drugim za delegirane tožilce določil dodatni pogoj, da je potrebna stopnja znanja delovnega jezika (angleščine) na ravni C1.

Morda so v vladi menili, da bodo tako našli izgovor za prekinitev postopka, saj v zakonu ni nikjer napisano, da dodatni pogoj ne velja retroaktivno oziroma za postopke, ki so v teku. Državnotožilski svet je v kandidacijskem postopku za delegirana evropska tožilca pridobil mnenji generalnega državnega tožilca in vodje specializiranega državnega tožilstva ter kot primerna kandidata izbral specializirana tožilca Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja. Pravosodno ministrstvo je predlog za njuno imenovanje posredovalo vladi, ki bi se morala s predlogom le seznaniti in ga predložiti EJT.

A ta točka že nekaj mesecev čaka na uvrstitev na sejo vlade. Tanja Frank Eler je po pisanju Dnevnika priložila dokazilo o znanju angleščine po najvišji stopnji C2. Tudi Matej Oštir je po neuradnih informacijah vmes opravil preizkus in zdaj predložil potrdilo o znanju angleščine C1. Prvak SMC Zdravko Počivalšek – iz te stranke prihaja pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič – ni odgovoril na vprašanje Dela, ali je zaplet s tožilci morda skušal rešiti v pogovoru med prvaki koalicijskih strank.



Vmes se je za neupravičeno izkazala tudi kritika predsednika vlade Janeza Janše glede postopkov imenovanja tožilcev, kar potrjuje, da gre pri postopku za poskus vladajoče politike, da bi omejila neodvisnost tožilstva. Podobne postopke imenovanja kot pri nas imajo tudi v drugih državah EU, primerjava s tujino namreč kaže, da v kar petnajstih državah od 22 sodelujočih v evropskem tožilstvu vlada sploh nima nobene vloge pri tem.

Predsednica društva državnih tožilcev Slovenije Mirjam Kline je v pismu voditeljici posebne skupine evropskega parlamenta za spremljanje demokracije, vladavine prava in temeljnih svoboščin Sophie in 't Veld pojasnila, da se vlada noče seznaniti z imeni kandidatov. Pojasnila je, da vlada ne sprejema predloga, po katerem nova zakonodaja o znanju tujega jezika ne bi veljala za nazaj (retroaktivno). »Premier ni naklonjen kandidatoma in bo očitno naredil vse, da ne bo predložil njunih imen,« je zapisala vrhovna državna tožilka Klinetova.