»Brez zdravnika bo ostalo ogromno ljudi, če bo zakon obveljal«

S sporočilom za javnost so se oglasili mladi zdravniki Slovenije, ki so osvetlili problematiko, o kateri smo na delo.si pisali včeraj. Čez mesec in pol bo namreč začel veljati 3.a člen zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc.

»Radi bi vas opozorili na katastrofalne posledice, ki jih prinaša 3. a člen zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je bil sprejet leta 2017. Zakon je bil sprejet decembra 2017, vendar je imel triletno prehodno obdobje. Decembra 2020 je trenutna vlada za pol leta zamaknila njegovo izvajanje, vendar le do 30. junija 2021,« sporočajo mladi zdravniki Slovenije.

Oglasilo pa se je tudi ministrstvo za zdravje z obljubo, da pripravlja predloge za interventni zakon na področju zdravstva, v katerem se predlaga podaljšanje roka za spregled delovnih izkušenj za odgovornega nosilca, in sicer s 30. 6. 2021 na 17. 12. 2022.

To je tudi datum, do katerega je treba v zdravstvu uskladiti vsa dovoljenja z imenovanjem odgovornega nosilca dejavnosti ne glede na delovne izkušnje. Rok za uskladitev je bil po zakonu o zdravstveni dejavnosti 17. december 2020, s PKP5 pa je bil podaljšan do 17. decembra 2022, sporočajo z ministrstva.
 

Kaj bo po 30. juniju, če interventnega zakona ne bo?

»V vsaki zdravstveni ustanovi bo za vsako zdravstveno dejavnost potreben odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti. Eden izmed pogojev zanj je tri leta delovnih izkušenj po pridobitvi licence za zdravnike na primarnem nivoju ter pet let delovnih izkušenj po pridobitvi licence za zdravnike na sekundarnem in terciarnem nivoju,« so zapisali.



Pojasnjujejo, da v praksi to pomeni, da zdravstvene ustanove ne morejo zaposliti mladih specialistov s posameznih področij, če nimajo z istega področja zaposlenega tudi starejšega specialista. Svoja vrata bodo morale zapreti ambulante v številnih manjših zdravstvenih domovih, tudi večji zdravstveni domovi pa bodo imeli težave pri manjših specialnostih, saj pogosto nimajo zaposlenega več kot enega ortodonta ali specialista medicine dela in športa.

V manjših krajih, kjer družinski zdravniki delujejo v okviru koncesijskih ambulant, se mladi specialisti družinske medicine ne bodo mogli več zaposliti.

Razvoj mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, katerih odprtje je tesno povezano z razpoložljivostjo mladih specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, saj je starejših premalo, bo močno zavrt, so zapisali mladi zdravniki, ki jih zakon najbolj prizadeva, skupaj z njimi pa bolnike.

Slaba šala

»Namigovanje, da zdravnik, ki samostojno zdravi paciente, ni sposoben dojeti, kako tehnično voditi ambulanto oziroma bedeti nad organizacijo dela v timu, ki ga vodi, še tri ali pet let po pridobitvi licence, zveni kot slaba šala. Slaba šala, ki bo slaba tako za naše paciente kot mlade zdravnike in zobozdravnike, so zapisali mladi zdravniki v sporočilu javnosti,« poudarjajo pri Mladih zdravnikih Slovenije.
 

Kako pridobijo specializacijo

Pojasnjujejo, da je po šestletnem študiju in opravljeni diplomi za zdravnika in zobozdravnika specialista potrebnih še štiri do šest let konstantnega izobraževanja in delovnih izkušenj pod nadzorom specialista – to je tako imenovano opravljanje specializacije, ki se zaključi s specialističnim izpitom in pridobitvijo licence.

Zobozdravniki brez specializacije pridobijo licenco s strokovnim izpitom po enoletnem pripravništvu. Odgovornost (zobo)zdravnika za zdravljenje, ki ga izvaja, je individualna, ne glede na to, ali delo opravlja v večjem kolektivu ali je edini zdravnik v zavodu, in je pogojena z veljavno licenco.

Centralizacija zdravstva

»Primerov je veliko, pod črto pa vsi skupaj pomenijo, da bo brez zdravnika po nepotrebnem ostalo ogromno ljudi, mladi zdravniki specialisti in mladi zobozdravniki pa se bodo lahko zaposlovali le v večjih zdravstvenih ustanovah, kar bo vodilo k dodatni centralizaciji slovenskega zdravstva in oteženemu dostopu do zdravnika na periferiji,« ocenjujejo.

 

Poudarjajo, da »ta člen ne služi preprečevanju dela nestrokovnim zdravnikom, ki ne bi znali primerno zdraviti pacientov, kot se je varljivo oglaševalo ob njegovem sprejemanju. Vsi strokovni pogoji, potrebni za kompetentno zdravljenje pacientov, so namreč zajeti v veljavni (zobo)zdravniški licenci.