Brez veta, zvišanje socialne pomoči ostaja

Ljubljana – Skupina osmih svetnikov je dala pobudo za glasovanje o vetu na zakon, ki so ga poslanci Levice s podporo dela SMC in Desusa potrdili prejšnji teden. Z njim se osnovni minimalni dohodek za samsko osebo dviga na 385 evrov, s tem pa tudi denarna socialna pomoč za vse upravičence, varstveni dodatek pa se zvišuje s 485 evrov na 566. Od enkratnih transferjev bosta višji posmrtnina (z 297 na 385 evrov) in pogrebnina (s 595 na 770 evrov). Argument večine tistih, ki nasprotujejo predlogu Levice, je, da se s to spremembo razlika med dohodki zaposlenih in prejemnikov socialnih transferjev zmanjša, pri tem pa se ne odraža vrednota dela in naj bi se celo porušila socialna razmerja v družbi.

Več je bilo opozoril o javnofinančnih posledicah, tudi zato, ker se z dvigom cenzusa širi krog upravičencev. Koliko jih bo po novem, še ni jasno – do varstvenega dodatka bodo za sedem mesecev upravičeni tudi upokojenci z do 566 evrov pokojnine, ob izpolnjevanju drugih pogojev, med drugim, da če imajo nepremičnino, njena vrednost ne sme presegati 120.000 evrov. Minimalni dohodek za petčlansko družino, v kateri sta oba starša delovno aktivna več kot 128 ur na mesec, bo za to obdobje 1582 evrov – pri dveh minimalnih plačah bodo, če so brez premoženja, blizu meje do upravičenosti.



Mnogim se zdi nerazumljivo, da bodo ti višji zneski veljali do 31. decembra 2018, nato pa bodo samske osebe, ki zdaj predstavljajo več kot 70 odstotkov prejemnikov socialne pomoči, upravičene do 331 evrov na mesec, vsi drugi pa bodo prejemali toliko kot danes, torej precej manj. Kar bo nedvomno povzročilo pritisk na prihodnjo vlado.

Politika in javnost sta se ob tem vprašanju dodobra spolarizirali, kar odraža tudi odprto pismo skupine humanitarnih organizacij, ki protestirajo proti stigmatizaciji ranljivih, pomisleke glede sprejete novele zakona pa razumejo kot javne napade na prejemnike socialnih transferjev, ki »so bili ob tem večkrat ožigosani kot demotivirano javnofinančno breme«. Pri tem poudarjajo, da »pri prejšnji teden sprejetem dvigu sploh ne gre za dvig, temveč za uskladitev osnovnega zneska minimalnega dohodka z izračunano višino iz leta 2009«.

Minimalni življenjski stroški za leto 2014 so, po izračunih Inštituta za ekonomske raziskave, 441 evrov na mesec. Sprejeti dvig predstavlja 75 odstotkov minimalnih stroškov, kar bo Slovenijo po študiji, ki jo je aprila 2017 objavil evropski parlament, uvrstilo v sam vrh po zagotavljanju minimalnega dohodka. Za zdaj je na prvem mestu Danska, ki edina zagotavlja več kot 50 odstotkov minimalnega dohodka.

Prav občutljivost teme in polarizacija sta najbrž med vzroki, da so državni svetniki, ki zahtevajo razpravo o vetu, predlagali, da bo glasovanje tajno. Rezultata pa ni mogoče predvideti. Če bodo veto izglasovali, bodo podporniki zakona morali prepričati še vsaj 13 kolegov poslancev, da bodo v državnem zboru imeli 46 glasov, kolikor je potrebnih za potrditev zakona.