Breme, ki ga v epidemiji nosijo otroci, je večje, kot si mislimo

Slovenski psihologi so v začetku novembra, pred zaključkom jesenskih počitnic, vrsto pristojnih in odgovornih ministrstev ter drugih inštitucij pozvali, da pri sprejemanju odločitev o načinih obvladovanja epidemije upoštevajo tudi znanstvena in strokovna spoznanja o psihosocialnih posledicah epidemije na otroke in mladostnike.

»Zavedamo se, da je iskanje optimalnih rešitev v dani situaciji izjemno zahtevno, da je neznank mnogo in da so časovni pritiski veliki. A posledice večtedenskega ali celo večmesečnega omejevanja življenj otrok in mladostnikov so nepredstavljive in njihovo preprečevanje mora biti ena od prioritet,« pravijo psihologi in poudarjajo, da lahko že delno obiskovanje vrtca, šole ali univerze izjemno prispeva k blaženju dolgoročnih posledic, ki jih bodo otroci in mladostniki čutili še leta.


 

Rezultati raziskav potrjujejo psihosocialne posledice epidemije na otrocih

 
Psihologi poudarjajo, da je v zadnjem času objavljenih vse več študij in dokumentov, ki zaskrbljenost podkrepljujejo z empiričnimi podatki. V različnih okoljih otroci in mladostniki (oziroma njihovi starši) poročajo o težavah v psihosocialnem delovanju: občutkih osamljenosti, zaskrbljenosti, simptomih anksioznosti in depresivnosti, specifičnih strahovih, vezanih na zdravje, smrt, ekonomski status družine in šolanje, razdražljivosti, motnjah spanja in teka, kronični utrujenosti, še posebej pa vzbujajo skrb nekatera poročila o povečevanju samomorilnosti pri mladostnikih. Otroci in mladostniki lahko nase prevzemajo tudi strah, krivdo in odgovornost za obolevanje in smrt starejših ali drugače ranljivih družinskih članov, zato je zelo pomembna tudi pazljiva javna in družinska komunikacija o omejevalnih ukrepih.


 
Sistematičnih podatkov o spremembah v psihosocialnem funkcioniranju slovenskih otrok in mladostnikov v času prvega vala epidemije in po njem sicer (še) nimamo. A poročila domačih nevladnih organizacij, svetovalnih delavcev v vrtcih in šolah ter izkušnje kliničnopsihološke prakse potrjujejo znanstvene ugotovitve iz tujine in kažejo, da je breme epidemije covid-19 za otroke in mladostnike zelo veliko. Zaradi pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin in neustreznih pogojev bivanja so še posebej ogroženi otroci, ki živijo v revščini; teh je bilo po podatkih statističnega urada (Surs) že pred epidemijo več kot 45.000. Dejavniki tveganja se pri njih praviloma seštevajo, zato je pomen vrtca in šole kot varovalnega dejavnika pri njih še večji kot pri njihovih vrstnikih.

Psihologi za delno obiskovanje vzgojno-izobraževalnih ustanov med epidemijo

 
»Menimo, da bi bilo za zdravje in razvoj otrok in mladostnikov izrednega pomena, da se v algoritme odločanja o ukrepih za preprečevanje širjenja virusa vključijo vse navedene informacije ter se iščejo rešitve, ki bi omogočile vsaj delno prisotnost v šolah in vrtcih za vse otroke in mladostnike. To bi jim omogočilo dostop do pedagoškega procesa ter vseh ostalih koristi bivanja v šolski skupnosti,« izpostavljajo slovenski psihologi v pozivu, ki so ga podpisali predstavniki psihološke stroke dr. Andreja Mikuž, predsednica Sekcije za otroško in mladostniško klinično psihologijo Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, doc. dr. Jana Kodrič, predsednica Strokovnega sveta Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, izr. prof. dr. Bojan Musil, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, prof. dr. Matija Svetina, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ter prof. dr. Mojca Juriševič, predsednica Sekcije psihologov v vzgoji in izobraževanju pri Društvu psihologov Slovenije.



Poslali so ga na Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, Urad predsednika Republike Slovenije, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Varuha človekovih pravic Republike Slovenije, Zavod za šolstvo, Pedagoški inštitut, Združenje za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo.