Božajo in hranijo živali, spoznavajo urbane športe

Ljubljana – Šolske počitnice so se že prevesile v drugo polovico, otroci uživajo v sproščenosti in brez obveznosti. Za mnoge starše pa so tedni, ko poskušajo najti varstvo za svoj podmladek, vse prej kot brezskrbni, za tiste, ki ne morejo računati na pomoč babice in dedka, pa nemalokrat tudi velik finančni zalogaj.

Starši ljubljanskih šolarjev se tako ne morejo pritoževati nad pomanjkanjem različnih programov, marsikateri pa potarna, da cene presegajo njihove finančne zmožnosti, saj se gibljejo od 100 pa tudi do 250 evrov za pet dni. ​Izjema so dejavnosti, ki jih sofinancira mestna občina Ljubljana – letos jih za poletne počitnice 17, v katerih je na voljo 2060 mest za učence od končanega 1. do 5. razreda osnovne šole. Najvišji znesek doplačila staršev, ki ga ob tem lahko zahtevajo izvajalci, je šest evrov na dan, kar pomeni, da bi starše teden varstva stal največ 30 evrov. Za socialno ogrožene so na voljo brezplačna mesta. Zavedajo pa se, da so potrebe večje, saj prav vsa prosta mesta v subvencioniranih programih razgrabijo dobesedno v nekaj minutah po objavi, ki je ponavadi 7. ali 8. maja.



​Skupni znesek sofinanciranja, ki ga MOL nameni za vsa počitniška varstva, tudi jesenska in zimska, je 186.800 evrov. »Pri izbiri ne dajemo prednosti določenim izvajalcem, saj želimo, da so programi raznovrstni,« nam je pojasnila Alja Bebar z MOL in dodala, da razmišljajo o spremembah pri javnem razpisu za leto 2020. Ta naj bi šla v smer podaljšanja vključenosti posameznega otroka, ki je zdaj omejeno na en teden, zlasti za socialno ogrožene.

Kako se znebiti strahu pred kačo

Tako kot subvencionirana varstva, ki jih starši razgrabijo v hipu, je veliko povpraševanje tudi po tistih, ki so občutno dražja. Obiskali smo dve, ki staneta med 102 in 175 evri za pet dni. »Najbolj všeč mi je, da božamo živali, posebej tiste kosmate in puhaste,« razlaga devetletna Ela, ki te dni obiskuje počitniško varstvo v ljubljanskem živalskem vrtu. Njena vrstnica Lana pa ima poleg tega rada tudi sprehode po vrtu in ustvarjalne delavnice. »Včeraj smo delali metuljčke iz žic,« nam opiše. V edini tovrstni ustanovi v državi gostijo skupine počitniškega varstva vseh deset tednov, od konca junija do začetka septembra.



Študenti biologije in pedagoških smeri pod mentorstvom biologinj in pedagoginj ZOO skrbijo in z zanimivostmi iz živalskega sveta seznanjajo po 50 učencev prve triade naenkrat, razdeljeni so v dve skupini. Razpisana mesta pa se kar hitro zapolnijo. »Tigre smo videli čisto od blizu, kar se zelo redko zgodi. Zelo pa se veselim, da bomo danes hranili živali in gledali sprint geparda,« nam je zaupal osemletni Filip.



Fantje in dekleta iz skupine Levi, kot so se poimenovali, so se pohvalili, da so že držali goža v roki in si ga dali celo za vrat. »Bojim se samo strupenih kač,« je pri tem pojasnila Ela. Vodnika Maša in Lucijan sta jim ob našem obisku predstavljala Henrika, vodno želvo, močvirsko sklednico. Med drugim so izvedeli, da Henrik začuti vsak dotik, tudi po oklepu, ki je iz kosti in bogato oživčen.

»Pri nas so otroci v naravi in na igriv način spoznavajo živali. Kar se naučijo, imajo zagotovo tudi kasneje v življenju raje,« je opisala Alma Moštrokol iz ZOO. Program spreminjajo – julija so otrokom predstavljali živali po celinah, avgusta po življenjskih okoljih.
 

Skejtajo in plezajo po steni

Na drugem koncu mesta, v Mostah, pa skupina fantov dneve preživlja povsem drugače. V športno-kulturnem centru Urban Roof svojo energijo usmerjajo v tako imenovane urbane športe. Trenutno jih je v skupini 11, starih od 6 do 14 let, prejšnje tedne pa jih je bilo po dvajset, med njimi ponavadi vsaj eno dekle.



»Najboljše mi je, ko plezam in furam skiro,« je povedal sedemletni Dan, ko se je, v polni zaščitni opremi, za trenutek ustavil za pogovor z nami. V Freestyle poletnem varstvu, kot so ga poimenovali, se trudijo, po besedah Mateja Žana, koordinatorja Urbane šole, otrokom približati motoriko, druženje, pomoč drugim z urbanimi športi.



»Ne gre toliko za učenje posameznega športa kot za razvoj čuta do naše subkulture,« je pojasnil Matej Žan. Fantje na različnih lokacijah skejtajo, se vozijo z rolerji, skiroji in bmx-i, na plezalni steni poleg plezanja in skakanja izvajajo osnove gimnastike in akrobatike, v plesni dvorani se učijo osnov breakdancea, hip hopa in improvizacije. »Otroci se radi vračajo, nekateri pa so tudi po več tednov pri nas na počitnicah,« pravi Matej Žan in dodaja, da so najbolj motivirani za športe v skejtparku.