Boscarolova Galaksija: Od McDonald'sa do tisočih stanovanj po dostopnih cenah

Družba Boscarol na skoraj 10 hektarjev velikem območju v ljubljanskem BTC, kjer je imelo svoje prostore in skladišča Žito, dolgoročno načrtuje poslovno-stanovanjsko sosesko z okoli 1000 stanovanji po dostopnih cenah. Upajo, da bi lahko v petih letih prišli do spremembe občinskih prostorskih aktov in priprave gradbenih dovoljenj za gradnjo po fazah.

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal solastnik in direktor družbe Boscarol Ivo Boscarol, želijo na zemljišču, ki so ga leta 2022 kupili od družbe Žito v lasti hrvaške Podravke, srednjeročno objekte, ki se jih da revitalizirati, obdržati in jih nameniti za storitvene dejavnosti. Najprej bo med drugim prenovljen lokal McDonald's, postavljene bodo polnilnice za električna vozila in paketomat Pošte Slovenije.

Rušenje na spletni kameri

Za kompleks, v katerem so bili med drugim poslovni prostori družbe Žito ter žitni silosi in mlin, so proučevali možnosti nadaljnje uporabe, denimo za hranilnike električne energije ali stanovanja, a gradnja ne ustreza standardom za takšno uporabo. Zato so se jih odločili porušiti. A ker imajo objekti, v katerih je skupno 135 celic, v katerih je bilo mogoče skladiščiti skupno 66.000 ton žita, po Boscarolovih besedah zgodovinsko vrednost, jim posvečajo veliko pozornosti.

Tako so med drugim popisali njihovo zgodovino, jih podrobno slikovno posneli, rušenje, ki se je začelo avgusta letos in naj bi bilo končano avgusta 2025, izvaja pa ga družba Dolinšek, pa je mogoče spremljati prek spletne kamere na strani silosi.net.

Dolgoročno na območju načrtujejo gradnjo poslovno-stanovanjske soseske Galaksija. Kot je povedala vodja strateških projektov pri Boscarolu Maša Čertalič, gre za strateško lokacijo blizu avtocestnega obroča, ki je največji zazidljiv kompleks v tem delu Ljubljane.

Za zgodovinski kompleks, v katerem so bili med drugim poslovni prostori družbe Žito ter žitni silosi in mlin, so proučevali možnosti nadaljnje uporabe, denimo za hranilnike električne energije ali stanovanja, a ocenili, da gradnja ne ustreza standardom za takšno uporabo. Zato so se jih odločili porušiti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Upajo na sprejem ustreznih prostorskih aktov

Ker so po obstoječem prostorskem načrtu za območje opredeljene tri različne rabe, so podali vlogo za spremembo tega načrta, da bi predvideno rabo poenotili, v nadaljevanju bi bilo treba sprejeti še občinski podrobni prostorski načrt. Predvidevajo, da bi lahko v petih letih prišlo do sprejema teh prostorskih aktov in bi lahko pripravili gradbena dovoljenja. Načrtujejo gradnjo po fazah, večino investicije nameravajo financirati iz lastnih sredstev, je dejala Čertalič.

Na območju bi lahko bilo 1000 stanovanj, 3000 parkirnih mest, za 40.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov, med drugim dodatne hotelske zmogljivosti, pa veliko površin za preživljanje prostega časa, rekreacijo in zabavo, je nanizala. Skupna bruto etažna površina bi lahko znašala 290.000 kvadratnih metrov.

Boscarol je v preteklosti napovedoval, da bodo stanovanja stala po 3000 evrov na kvadratni meter. Danes je dejal, da morda cena na koncu ne bo takšna, da pa bo razmerje do ostalih stanovanj, kot je sedaj s 3000 evri razmeroma ugodno, tudi takrat približno enako. »Ne mislimo delati luksuznih stanovanj, ampak prijazno sosesko, dostopno vsem,« je poudaril.

Kolosej po prenovi Odiseja

S porušitvijo silosov se bo sprostilo skoraj 20.000 kvadratnih metrov zemljišča, ki bi ga lahko, kot je dejala Čertalič, najprej morda namenili za parkirišča za bližnjo stavbo nekdanjega multikina Kolosej, ki je prav tako v Boscarolovi lasti. Obnova objekta, ki se bo po novem imenoval Odiseja, je v teku in po Boscarolovih besedah bi lahko poslopje, v katerem bodo predvidoma kinodvorane ter prostori za koncerte in kongresno dejavnost, odprli po novem letu.

V družbi BTC Boscarolove načrte podpirajo. Kot je dejal predsednik upravnega odbora BTC Jože Mermal, bo projekt prispeval k izboljšanju kakovosti bivanja na območju.

Šmartinska cesta ima po njegovih besedah trenutno v Ljubljani največji razvojni potencial, z ureditvijo nekdanjega območja Žita in že urejenimi dovozi z obvoznice pa bo Ljubljana dobila vzhodna vrata, je dodal.