Bonbon za levico in zaušnica za desnico

Iztek poletne sezone ima na političnem zemljevidu nove, jesenske elemente oziroma novo koordinatorko Levice, je današnji  pogovor Od srede do srede začel komentator Dela Ali Žerdin. Mandat za koordiniranje stranke je Levica dala doktorici umetnostne zgodovine Asti Vrečko. Gre za pomembne politične premije ali za zanemarljivo količino?

Kot pravi Žerdinov komentatorski kolega Janez Markeš, gre za zadevo, o kateri se je že zelo dolgo govorilo – vsaj odkar je Luka Mesec »izgubil svoj naboj oziroma se je skupaj z Levico pomeščanil«: » Asta Vrečko pa drži obraz stranke, ki reflektira levo misel in levičarstvo kot tako«. Levici, je spomnil Markeš, ni ostalo drugega, kot da gre v vlado.

Kaj pa pomeni izraz pomeščanjenje?

Antipod tega je po Žerdinu proletarizacija oziroma po Markešu revolucija. »Kar se danes razume kot meščanskost v njihovem besednjaku, je neoliberalno,« je pojasnil: »To gre skupaj s podivjanim kapitalizmom, ki je prevzel svet in Slovenijo. Zato se od njih pričakuje, da bodo stalno na radikalnih pozicijah, drugačnih od tega; da bodo branili javni prostor. Mislim, da ga v načelu tudi branijo. Levica je v tem kontekstu stranka, ki ima glede tega najjasnejšo govorico.«

Oba kandidata za vodenje Levice - tako Miha Kordiš kot Asta Vrečko - pripadata »tradiciji Filozofske fakultete«, spomni Žerdin, ki se sprašuje, ali je profesionalno ozadje nekaj, kar jamči avtentično levičarsko misel. »Na Filozofski fakulteti so koncepti jasno postavljeni,« odgovarja Markeš, »to je prostor, kjer ima teorija mesto in Levica je teoretično močna.« Miha Kordiš, denimo, govori jasno govorico, ki je Markešu všeč, ki pa »je lahko v marsičem tudi politični samomor«.

Današnja politična realnost je sicer strogo neoliberalna, še doda Markeš, ki je prepričan, da je za levo nagnjenje v slovenski družbi več naredila naravna katastrofa kot pa leva misel: »Naravna katastrofa je ljudi v eni potezi dispozicionirala k solidarnosti. Če o njej teoretsko govoriš, ljudje zehajo in zamahujejo z roko, čeprav je solidarnost potrebna bolj kot kdaj koli, ker bo morala institucionalne varovalke dobiti tudi v zdravstvu in šolstvu. Ta prostor v svetu, ne le v Sloveniji, je zašel v močvirje. Po pandemiji covida se je pokazalo, da mora na globalni ravni obstajati nekaj drugega kot zasebni in parcialni interes – torej univerzalni interes, ki ustreza temeljnemu dostojanstvu človeškega življenja, zdravja in varnosti …«

Pandemija in poplave

Po Žerdinu imamo pri nas dve naravni katastrofi: pandemijo in poplave. Na prvo je bil odziv radikalno drugačen kot na drugo: »Odziv na pandemijo je po učinkih vodil v izrazito privatizacijo zdravstvenega sistema – stran od solidarnosti, odziv na poplave pa – kot kaže zdaj - vodi v solidarnost.« A končne vsote še ne poznamo ….

»Gre za učinkovanje nečesa v zavesti ljudi in planeta,« meni Markeš in dodaja, da je v Evropi v pandemiji takoj ugasnil evroskepticizem, saj se je vzpostavila enotna skupna institucija za sistem solidarnosti pri dobavi mask in cepiva, in pa pri prestrukturiranju finančnih pravil, ki tega ne bi dovoljevala. Drugi učinek je bil pri ljudeh …

Zdaj se je pokazalo, da je pri poplavah solidarnost dobesedno priplavala na vrh, pravi Markeš: »Gosti in izostruje se prepričanje oziroma zavest, da postaja svet vedno bolj nevaren in nepredvidljiv prostor in da je zato treba okrepiti kolektivno varnost – držav ali nadnacionalnih tvorb.« To se prevaja tudi v družbeno govorico in govorico slovenske desnice in levice: »Levica je dobila bonbon iz katerega lahko dokaže svojo relevanco, desnica pa je dobila zaušnico, iz katere bo morala potegniti novo teorijo.«

V tem kontekstu Žerdin in Markeš spomnita na klavzuro NSi in na idejo vseevropskega premika v smer socialdemokracije. Markeš se strinja, da se to dogaja tako v luči ukrajinske vojne, pandemije kot naravnih nesreč.

Svet se je po Markešu spremenil: »Srednji sloj se briše, bogati postajajo še bogatejši.« Zato je čas, da banke sanirajo slovenski prostor ali da k temu bistveno več prispevajo, poudarja.

Nemški krščanski demokrati, ki so bili – tako Markeš – »vedno svetilnik za slovenske krščanske demokrate, ki jih sicer ni več, si pa NSi domišlja, da je njihova naslednica«, zdaj, denimo, predlagajo, da se obdavči bogate in ponovno obdavči premoženje ...

Skratka, redefinicija političnega prostora, ki se dogaja  v Evropi, ne bo mogla mimo Slovenije, zaključi Markeš.