Bolezen, ki zahteva več žrtev kot srčna kap

»Sepsa je posledica vdora mikroorganizmov v krvni obtok in neustreznega odziva gostitelja na okužbo. Kaže se z motnjo v delovanju posameznega organa in ob neustreznem ali prepoznem ukrepanju vodi v odpoved organov in smrt,« eno najnevarnejših bolezni, ki je močno smrtonosna tudi v zahodnem svetu, opiše vodja oddelka intenzivne terapije na ljubljanski infekcijski kliniki prof. Matjaž Jereb.
 
Ko pride do sepse, je vsaka ura zelo pomembna, opozarja naš sogovornik in pove, da bolniki prepozno pridejo do zdravnika oziroma zdravstvene ustanove, kar pomembno poslabša prognozo bolezni in zvišuje smrtnost. Prav zato je pomembno, da pravočasno prepoznamo znake bolezni in si tako zagotovimo čimprejšnje zdravljenje z antibiotiki.

Ne le visoka smrtnost – prebolevniki imajo lahko dolgotrajne zdravstvene posledice in zaplete, zaradi katerih potrebujejo tudi kirurške posege. Pri nekaterih redkih primerih je zaradi hude motnje prekrvitve okončin potrebna amputacija prstov ali celotne okončine, kar vodi v trajno invalidnost.
 



 
Kolikšna je smrtnost oziroma zakaj je tako visoka? Ali drži podatek, da je smrtnost pri sepsi višja kot po srčni kapi?

Smrtnost zaradi sepse se giblje od 15 pa do čez 50 %. Na intenzivnem oddelku Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja je leta 2019, torej pred epidemijo covida-19, umrlo 25 % bolnikov s sepso oziroma septičnim šokom, celotna smrtnost kritično bolnih na intenzivnem oddelku tega leta je bila 16 %. Izid bolezni je sicer odvisen od številnih dejavnikov. V državah z razvitimi in urejenimi zdravstvenimi sistemi je smrtnost nižja. Na prognozo ob tem vplivajo dejavniki, povezani z bolnikom. Višja smrtnost je pri starejših bolnikih s kroničnimi boleznimi srca, pljuč ali sladkorno boleznijo, pri bolnikih brez vranice, po presaditvi matičnih krvotvornih celic, po presaditvi solidnega organa, bolnikih na kemoterapiji ali zdravljenju z drugimi zdravili, ki pomembno oslabijo imunski sistem. Izid sepse je odvisen tudi od vrste povzročitelja, pri nekaterih povzročiteljih je smrtnost višja.

Smrtnost pri sepsi je precej višja kot po srčni kapi, če govorimo seveda o razvitem svetu, v katerega se uvršča tudi Slovenija, ki je pri zdravljenju srčnega infarkta med najboljšimi v svetu.


 
Kdo ji je najbolj podvržen in zakaj?

Sepsa je v 2–11 % vzrok za sprejem bolnika v bolnišnico. Lahko pa je tudi zaplet pri bolniku, ki je bil v bolnišnico sprejet zaradi drugega razloga. V bolnišnici pridobljena sepsa je pogostejša na oddelkih za intenzivno zdravljenje, kjer so bolniki podvrženi različnim invazivnim posegom, imajo vstavljene osrednje žilne katetre, so priključeni na aparat za mehansko predihavanje, dobivajo širokospektralno antibiotično terapijo, kar so vse dejavniki tveganja za pojav zapleta. Pogostejša je pri starejših osebah in pri dojenčkih (več kot 500 primerov na 100.000 prebivalcev letno), še posebej so ogroženi novorojenčki z nizko porodno težo. Po prvem letu starosti se incidenca bolezni zmanjša, nato pa znova strmo naraste po 60. letu starosti.

Pri ljudeh, starejših od 85 let, je incidenca sepse več kot 2600 primerov na 100.000 prebivalcev letno. Sepsa je pogostejša pri sladkornih bolnikih, bolnikih s kroničnimi boleznimi srca ali pljuč, pri alkoholikih in že omenjenih bolnikih, ki zaradi različnih razlogov redno jemljejo zdravila, ki pomembno oslabijo imunski sistem. Eden od najpomembnejših razlogov za višjo incidenco sepse pri naštetih primerih je neustrezen odziv na okužbo. Enostavno povedano, obramba pred sistemsko okužbo je neustrezna.



Kaj se dogaja v telesu bolnika s sepso? Koliko časa traja, da sepsa izbruhne oziroma se razširi po telesu?

Sepso povzročajo različne po Gramu negativne in po Gramu pozitivne bakterije ter redkeje tudi glive. Sprva je okužba lokalizirana, vendar je lahko morebiten vir sepse, ki je posledica vdora mikroorganizma v kri. Naj­pogostejši izvor okužbe pri bolnikih s sepso so dihala, sledijo trebuh, sečila, koža in mehka tkiva ter redkeje tudi nekateri drugi organi. Pri približno 20 % bolnikov s sepso primarnega mesta in izvora okužbe klinično ne prepoznamo. Ob invaziji mikroorganizma se gostitelj na njegove se­stavine odzove z vnetnimi in imunskimi odzivi, kar se kaže s porastom laboratorijskih kazalnikov vnetja in sistemskimi kliničnimi znaki okužbe, predvsem hudo mrzlico in vročino. Procesa časovno ne moremo natančno opredeliti, je pa potek okužbe po tem, ko bakterije vdrejo v kri, lahko zelo hiter. Vsaka ura je pomembna in antibiotično zdravljenje moramo pri bolnikih z utemeljenim sumom sepse začeti čim prej.



Kateri so prvi znaki sepse? So pri vseh starostnih skupinah enaki?


Najpogostejši znak sepse je vročina. Pred porastom telesne temperature se običajno pojavi mrzlica. Bolniki s sepso, pri katerih ni porasta telesne temperature oziroma ta pade pod normalno vrednost (hipotermija), verjetno niso zmožni razviti ustreznega vnetnega odziva na okužbo (anergija). Napoved izida bolezni pri teh bolnikih je običajno slaba. Ob tem je prisotno hitro bitje srca in že zelo zgodaj znižan krvni tlak, kar nakazuje, da gre za hud potek bolezni in možen pojav šoka. Koža teh bolnikov je v začetnem šoku še topla. Ob vztrajanju nizkega tlaka pride do dodatne okvare organov in pojav nepopravljivega šoka. Bolnikova koža postane hladna in modrikasta.

Klinična slika je predvsem pri starostnikih lahko drugačna in pogosto neznačilna. Bolniki so pogosteje brez vročine in nemirni, imajo moteno zavest in nerazumljiv govor in neredko so zaradi suma na možgansko kap napoteni k nevrologu.

Kako se sepsa zdravi? Kako pogosto bolniki pristanejo na oddelku intenzivne terapije?

Sepsa je urgentno stanje v infektologiji in zdravljenje okužbe je treba začeti čim prej. Ključno je zdravljenje z antibiotikom in nadomeščanje tekočine z infuzijo v žilo. Pri bolnikih, pri katerih nizek krvni tlak vztraja kljub nadomeščanju tekočine, govorimo o septičnem šoku; te bolnike praviloma zdravimo na oddelkih za intenzivno zdravljenje in dodatno jim uvedemo učinkovine, ki zvišujejo krvni tlak. Bolnik s septičnim šokom mora dobiti antibiotik v eni uri po sprejemu v bolnišnico.



Ali imajo lahko bolniki, ki sepso premagajo, tudi kakšne dolgotrajne posledice?

Sepsa lahko pušča dolgotrajne posledice. Lahko pride do kroničnega poslabšanja delovanja nekaterih organov, npr. ledvic, srca ali pljuč. Bolniki navajajo živčno mišično oslabelost, kronične bolečine, imajo kognitivne motnje, depresijo, motnje spanja, so utrujeni, opisujejo motnje koncentracije in druge psihične motnje. Pri nekaterih bolnikih so med zdravljenjem potrebni različni kirurški posegi, s katerimi zamejimo širjenje okužb iz lokalnega vira (okužbe kože in podkožja) in v nekaterih redkih primerih je zaradi hude motnje prekrvitve okončin potrebna amputacija prstov ali celotne okončine, kar vodi v trajno invalidnost.

Kakšna je lahko preventiva?

Osebna higiena, zdrav način življenja, ustrezna in pravilna prehrana, redna telesna aktivnost, primerna telesna teža, cepljenje proti nekaterim nalezljivim boleznim, kot je gripa, so vse ukrepi, s katerimi lahko vplivamo na pojav različnih bolezni, tudi sepse kot primarne bolezni ali dela sekundarnega zapleta.

Bakterije so vedno bolj odporne proti antibiotikom – ali je to glavni problem pri zdravljenju sepse?

Problem odpornih bakterij je aktualen predvsem v bolnišnicah in na oddelkih za intenzivno zdravljenje, manj pa pri bolnikih, ki zbolijo doma. Je pa treba na to možnost misliti tudi pri bolnikih, ki prihajajo iz domačega okolja in so bili v zadnjih mesecih v stiku z zdravstvenim sistemom, predvsem pa pri posameznikih, ki se vračajo iz nekaterih sosednjih držav z znano visoko pojavnostjo okužb z večkratno odpornimi bakterijami.

Žal se v praksi predvsem pri bolnikih z dolgo ležalno dobo na intenzivnih oddelkih neredko srečujemo s povzročitelji sepse, ki so odporni proti številnim antibiotikom in so možnosti izbire protimikrobnega zdravila zelo omejene.

Če govorimo o težavah pri zdravljenju bolnikov s sepso, pa bi vseeno izpostavil dejstvo, da bolniki v ustrezno zdravstveno ustanovo še vedno pogosto pridejo prepozno, kar pomembno poslabša prognozo bolezni in zvišuje smrtnost. Dodaten problem je pomanjkanje intenzivnih postelj v nekaterih slovenskih bolnišnicah, neustrezne prostorske razmere določenih oddelkov in kritično pomanjkanje zdravstvenega, predvsem negovalnega kadra, kar vse skupaj dodatno generira širjenje odpornih bakterij in bolnišničnih okužb.
 

---

Vsebina, nazori in mnenja, vsebovana v članku, so podana s strani avtorja in so bila podana neodvisno od stališč podjetja Pfizer ter ne predstavljajo nujno stališča podjetja Pfizer in institucije, kjer je avtor zaposlen.

Naročnik oglasne vsebine je podjetje Pfizer