Bo Desus postal zunajparlamentarna stranka?

 Vodstvo stranke je za jutri sklicalo tako izredno sejo izvršilnega odbora stranke, kot tudi izredno sejo sveta, najvišjega organa stranke med kongresoma.

Edina točka dnevnega reda na vabilu je »ukrepanje glede na zadnja medijska poročanja«.



Po naših informacijah je pričakovati podporo začasni predstavnici Desusa Brigiti Čokl, a hkrati tudi odločitev, da stranka glede vseh pomembnejših odločitev sprejme javno stališče, saj bo tako mogoče presojati, ali ga poslanci pri svoje delu v parlamentu upoštevajo. 

Ni nemogoče, da se bo svet jutri končal s pozivom po izključitvi poslancev. Če bi se to zgodilo, Desus v parlamentu ne bo imel več svojih predstavnikov in bo postal zunajparlamentarna stranka z vsemi posledicami, ki jih sprememba tega statusa pomeni.

Kaj pa se lahko v tem primeru zgodi s poslanci? Poslanci Desusa sicer po naših informacijah nameravajo poslansko skupino Desusa obdržati, a hkrati ob tem – če se bodo zadeve zaostrovale še naprej – ne izključujejo možnosti izstopa iz nje. 

Ena od možnosti je tudi, da bi se priključili SMC. Svoje poslanske skupine namreč ne morejo ustanoviti, saj je v enem sklicu državnega zbora mogoče ustanoviti le eno poslansko skupino nepovezanih poslancev.

To možnost so v tem mandatu po izstopu treh poslancev iz SMC (Igorja Zorčiča, Janje Sluga ter Branislava Rajića) ter Jurija Lepa iz Desusa, torej že izrabili.

Obstaja sicer še možnost, da bi trije poslanci Desusa ostali samostojni poslanci, a je to zaradi izgub »bonitet«, ki jih imajo poslanske skupine, manj verjetno.


 

Zakaj izredni seji

Izredni seji organov stanke sta bili sklicani po eskalaciji nesoglasja med začasno zastopnico Desusa Brigito Čokl in poslanci stranke. Ti so se, kot smo razkrili minuli teden, po medijskem obračunu Čoklove, ki je v več izjavah za različne medije in po pismu članstvu, v katerih je med drugim izjavila, da poslanci Franc Jurša, Ivan Hršak in Branko Simonovič zaradi lastnih računic podpirajo legitimnost ravnanja predsednika vlade Janeza Janše in glasujejo proti stališčem stranke. Zaradi samovolje poslancev je napovedala politiko palice, saj dosedanji pogovori in posvetovanja z njimi niso obrodili sadov. Poslanska skupina je po njenih besedah samosvoja, ukvarjanje s poslanci pa izguba časa in energije.

Izjave začasne zastopnice stranke so razburile poslance, ki so se obrnili na odvetnika Francija Matoza. Ta je Čoklovi poslal opomin in poziv naj nemudoma prekliče izjave, s katerimi je nedopustno posegla v osebnostne pravice poslancev do dobrega imena in časti ter da naj tudi v prihodnje preneha s kršitvami osebnostnih pravic poslancev.

Matoz v pozivu opominja tudi na 82. člen slovenske ustave, po katerem so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na nobena navodila. Če v petih dneh ne bo preklicala svojih izjav, »bomo primorani sprožiti ustrezne sodne postopke«.


 
Čoklova se je obrnila na odvetnico Natašo Pirc Musar, ki je v njenem imenu  odgovorila: »Tovrstni napad poslancev na svobodo političnega izražanja začasne zastopnice stranke predstavlja eklatanten primer ustrahovanja in poskusov utišanja politično drugače mislečih, ki se ne strinjajo z delovanjem trenutne oblasti, ki jo podpirajo tudi Desusovi poslanci Franc Jurša, Branko Simonovič in Ivan Hršak, ne glede na to, da je stranka Desus iz koalicije izstopila že decembra 2020. Izjave začasne zastopnice stranke ne predstavljajo ničesar drugega kot zgolj pravno dopustno kritiko političnega delovanja omenjenih poslancev, ki temelji na objektivnih dejstvih in ni žaljiva. Glede na navedeno Brigita Čokl svojih domnevno spornih izjav ne bo preklicala, saj je z njimi uresničevala svojo svobodo (političnega) izražanja o temi, ki je brez dvoma v javnem interesu.«

Sledila je izjava Francija Matoza. Kot je zapisal portal Siol, je Matoz komentiral takole: "Nekdo, ki nedopustno poslancem v zvezi z opravljanjem njihove z ustavo varovane funkcije grozi s palico in jih ob tem še žali s pobalini, je tisti, ki grozi in izvaja nedovoljen pritisk na poslance. Samo v nekem paralelnem svetu se lahko tisti, ki grozi in izvaja nedovoljen pritisk, po opominu, da naj s tem preneha, sklicuje na to, da je deležen ustrahovanja."

Med očitki, ki jih poslanci zdaj nizajo na račun Čoklove je, da je v osebni spor med njimi vpletla stranko in stroške za odvetnico Natašo Pirc Musar naložila stranki, čeprav so poslanci kritični do nje osebno in ne do Desusa. Poleg tega pa, da bi se morala začasna zastopnica Desusa ukvarjati s pripravami na kongres, na katerem bodo 19. junija izbirali novo vodstvo, ne pa s politiko. Poslanci poudarjajo, da lahko za upokojence lahko največ dosežejo v dogovarjanju z vlado in ne z opozicijsko Koalicijo ustavnega loka.