Bled, Bohinj in Maribor nimajo enake usode kot Portorož

Bled in Bohinj nimata enake usode kot Portorož, ki poroča o upadu gostov. Nasprotno, po covidu so se na Gorenjsko v polnem številu letos vrnili tuji gostje. Število njihovih prihodov in prenočitev se je v prvih petih mesecih povečalo po vsej državi, in sicer za 41 odstotkov, domačih gostov pa je bilo 18 odstotkov manj kot lani.

Bled bo spet presegel magično mejo

»Polni smo, dobro zasedeni, blizu rekordnemu letu 2018, ko smo prvič presegli milijon prenočitev,« je povedala Romana Purgar iz organizacije Turizem Bled. Lanska postcovidna turistična sezona še ni bila povsem normalna, saj na Bled še vedno ni bilo turističnih skupin. Američani so se razmeroma hitro vrnili, ne pa tudi Azijci. Letos so vsi spet tu. »Maja lani je bilo 73.484 prenočitev, maja letos pa 98.750. V prvih petih mesecih lani je bilo 194.735 prenočitev, letos do konca maja 257.623. To je blizu rekordnemu letu 2018,« je dejala sogovornica. Čeprav točnih podatkov za junij in prvi teden julija še ni, je trend tak kot v prvih petih mesecih. »Če bo šlo tako naprej, bo tudi letos milijon gostov,« meni.

Na Bled prihajajo gostje iz 180 do 190 držav. Pred covidom so bili na prvem mestu po številu prenočitev Britanci, zdaj so na prvem mestu nemški gostje, sledijo Italijani, Madžari, Britanci in Američani. Bled ima 9100 postelj, kar je več, kot je prebivalcev.

Bohinj: covidna mrzlica je popustila

Podobno je v Bohinju, kjer imajo 9300 turističnih postelj, ki so dobro zasedene. »Maja je bilo tretjino več prenočitev kot maja lani, junij bo primerljiv z lanskim, ko smo jih imeli 100 tisoč. V celotnem lanskem letu smo imeli 820 tisoč prenočitev. Letos pričakujemo podoben obisk,« je dejal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj. »Vendarle pa je letošnje leto drugačno od lanskega. Covidna mrzlica je popustila in Slovenci so šli množično na Hrvaško. To se je poznalo konec junija, ko je bilo malo manj obiskovalcev, res pa je tudi, da je bilo slabo vreme,« je povedal sogovornik.

Panorama Bohinja in okoliških planin FOTO: Jure Eržen

Vreme po njegovih besedah prizadene dnevni turizem, ne pa tudi načrtovanih počitnic v Bohinju. Kadar ni dnevnih turistov, se ob jezeru zdi, kot da gostov ni, čeprav so turistične postelje razmeroma dobro zasedene. Junija je bilo veliko Madžarov, kar je gostitelje prijetno presenetilo, sicer pa so na prvem mestu nemški gostje, gostje iz držav Beneluksa, Čehi, Slovaki, Poljaki. Domačih gostov, ki so v času covida napolnili zmogljivosti, je zdaj od 25 do 30 odstotkov. Alpe z neokrnjeno naravo so po sogovornikovih besedah magnet za goste, ki si želijo občutek svobode in prostosti, kar je turistični trend, a je pri napovedih previden. »Napovedujoča se kriza in recesija v Nemčiji utegneta povzročiti, da bodo ljudje začeli varčevati,« meni Klemen Langus.

Maribor: izredno zadovoljni

Kako je z urbanim turizmom? V štajerski prestolnici so s turističnim obiskom »izredno zadovoljni«, je odgovoril Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor. V prvih petih mesecih so ustvarili 184.744 prenočitev, kar je 37 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Samo maja je imel Maribor 44.641 prenočitev, kar je 21 odstotkov več kot maja lani. »Podatke za junij bomo pridobili v enem tednu, po ocenah hotelirjev in drugih, ki ponujajo prenočitve, so z obiskom v juniju izredno zadovoljni, saj v mestu ob vseh prireditvah – Borštnikovo srečanje, Festival Lent, Evropsko prvenstvo mažoretk – skoraj ni bilo na voljo proste postelje. Po tem uvodu v turistično sezono, ki je bil prežet s kulturnimi dogodki, prihajamo zdaj v glavno sezono, ki pa bo bolj športno obarvana,« je navedel Struc. Maribor bo konec meseca gostitelj OFEM 2023 – Olimpijskega festivala evropske mladine. »Takrat pričakujemo pet tisoč športnikov in spremljevalnega osebja, kar pomeni, da bo mesto spet polno. Prenočitev bo več kot 60 tisoč,« je napovedal sogovornik, ki meni, da bi Maribor že letos lahko presegel pol milijona prenočitev, saj je mesto ocenjeno kot tretja najboljša destinacija v Evropi (EBD) in prva kulinarična destinacija v Evropi.

Gostje so – tako sogovornik – iz meseca v mesec različni. V začetku leta so prevladovali hrvaški, srbski in madžarski, kasneje Nemci, zdaj Poljaki, avgusta pričakujejo največ Italijanov, potem pa Avstrijcev, ki z veseljem obiščejo dogodke, kot so Festival najstarejše trte, martinovanje in Čarobni Maribor.

V Ljubljani 84-odstotna zasedenost postelj

V Ljubljani nam sogovornika ni uspelo dobiti, saj nobeden od odgovornih za informacije ni imel časa za pogovor z novinarjem o letošnjem turističnem utripu slovenske prestolnice. Proti večeru pa je nekaj informacij pisno posredovala Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana. Če povzamemo odgovore: vtis, da v glavnem mestu vrvi turistov, je pravi. V Ljubljani je okoli 3700 hotelskih sob in okoli 1750 zasebnih namestitev, ki se oddajajo prek različnih platform. Junija so bile zasedene 84,9-odstotno, je sporočila direktorica. V Ljubljani prenočujejo največ tuji gostje: v prvih petih mesecih letos so ustvarili kar 94,2 odstotka prenočitev. Največ je bilo gostov iz Italije, Nemčije. ZDA, Srbije in Hrvaške. Lani je obiskalo Ljubljano 922.652 gostov, med katerimi so v visokem deležu prevladovali tujci: bilo jih je kar 91,9 odstotka. Gostje so lani ustvarili 1,9 milijona prenočitev.

Ali je Ljubljana po obisku že dosegla predkoronsko število obiskovalcev? »Statistične primerjave se razlikujejo za približno 15 odstotkov, je pa leto 2022 nemogoče primerjati z letom 2019, saj gre za povsem drugačne ekonomske, okoljske, geopolitične in druge razmere in posledično druge vzorce potovanj,« je odgovorila Petra Stušek.

Statistični podatki

Na spletni strani statističnega urada je navedeno, da je bilo v prvih petih mesecih v Sloveniji 1,8 milijona prihodov turistov, ki so ustvarili 4,5 milijona prenočitev, kar je 12 odstotkov več kot leto prej. Dobro tretjino prenočitev so prispevali domači gostje, 65 odstotkov pa tuji. V vseh petih mesecih je bilo domačih gostov 18 odstotkov manj kot lani v istem obdobju, tujih pa 41 odstotkov več. Podatkov za junij še ni.