Beseda »probiotik« odslej prepovedana tudi na živilih in prehranskih dopolnilih v Sloveniji

Področje uporabe prehranskih in zdravstvenih  trditev na živilih je v EU harmonizirano od sprejetja Uredbe EU 1924/2006 leta 2006. Takrat sprejeta zakonodaja je uvedla vrsto novosti, predvsem pa je bistveno zaostrila pogoje za uporabo zdravstvenih trditev, tako na živilih kot na prehranskih dopolnilih.

Poleg tega je bistveno vplivala na označevanje, oglaševanje in predstavljanje probiotikov, saj zanje ni bila avtorizirana nobena zdravstvena trditev. To je pomenilo, da v praksi proizvajalci niso več smeli uporabljati trditev, ki bi tovrstne bakterije povezovale z (možnimi) vplivi na zdravje, so pojasnili na Inštitutu za nutricionistiko.

Medtem ko je naveden ukrep veljal v vseh državah članicah EU, so bili pristopi držav pri tolmačenju trditve »vsebuje probiotične bakterije« oziroma »probiotik« (brez navajanja ugodnega vpliva na zdravje) različni.



Na osnovi pojasnil Evropske komisije se je v nekaterih državah takšna trditev interpretirala kot (nedovoljena) zdravstvena trditev, v nekaterih pa kot prehranska trditev, ki je bila dovoljena ob izpolnjevanju določenih pogojev (na primer navajanje konkretnega seva in količine bakterij oz. kolonijskih enot in doseganje dogovorjene minimalne količine živih bakterij).

Omenjeni pristop je bil doslej v uporabi tudi v Sloveniji, zato so bili jogurti in prehranska dopolnila še vedno lahko označeni z besedo »probiotik«. Novembra letos je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) objavila pojasnilo, da že sama beseda »probiotik« predstavlja zdravstveno trditev. Na osnovi tega je tudi v Sloveniji uporaba besede »probiotik« na vseh živilih, vključno s prehranskimi dopolnili, tako odslej prepovedana, so še dodali na inštitutu.