»Berlinski zid« obnavljajo Avstrijci

Ljubljana, Celje – Še letos morata avstrijski podjetji Delta Bloc International in Maba odpraviti napake prejšnjih graditeljev protihrupnih ograj na odseku štajerske avtoceste med Dramljami in Arjo vasjo mimo Celja, ki jih zaradi videza in višine imenujejo Berlinski zid. A vzrok ni videz ograj, ampak njihova neustreznost. Zamenjati bo treba približno polovico v ograje vgrajenih panelov. Tisti, ki jih je vgradilo podjetje Werkos, ne pa tudi podjetji Fracasso RI in Godina. A Dars je tudi njima zasegel bančna jamstva.

Avstrijski podjetji sta dela jeseni dobili na javnem razpisu. Pogodbena vrednost del brez davka na dodano vrednost znaša 3,3 milijona evrov, dela pa morajo biti končana v štirih mesecih. Po dva meseca bo tako na posamezni polovici avtoceste zaprt odstavni pas, promet pa bo urejen po dveh zoženih pasovih.

Čeprav morajo ograje popraviti do konca leta, se dela še niso začela. Na Darsu so pojasnili, da sta nova izvajalca le pregledala del ograj za »izvedbo dokaznega testnega polja« in odpravo pomanjkljivosti. »Ta dela se ne plačujejo posebej, ampak so prvi pogoj za začetek del. Na podlagi potrditve testnega polja bo izvajalec začel zamenjavo vseh neustreznih panelov, ki jih je izvedel prejšnji izvajalec,« so dodali. Dokončnega zneska, ki ga bo Dars k 2,85 milijona evrov unovčenim bančnim jamstvom prvotnih graditeljev ograj moral primakniti, ni mogoče ugotoviti.



»Izvajalca smo, preden smo odstopili od pogodbe, vsaj trikrat pisno pozvali k sanaciji, vendar njegovi predlogi nikoli niso bili skladni s pogodbenimi zahtevami, zato smo nepreklicno odstopili od pogodbe in unovčili bančna jamstva,« so razložili.
Dars je od pogodb odstopil marca 2016, ko je bilo že znano, da so bile protihrupne ograje sicer zgrajene v predvidenem obsegu in da zmanjšujejo odboj hrupa, vgrajeni paneli enega od šestih proizvajalcev na tem odseku pa ne dosegajo zahtevane izolativnosti, torej prehodnosti zvoka skozi panele. Šlo je za del ograj, ki jih je postavil Werkos.

Številni sodni spori z izvajalci, ljudje nezadovoljni

Na Darsu pa niso odgovorili na naša vprašanja, kako daleč so sodni spori z izvajalci del. Ti so bili v konzorcij združena podjetja Werkos iz Osijeka, Fracasso Rl z Reke in Godina s Kozine. Werkos je proti Darsu vložil tožbo za 4,1 milijona evrov, potem pa končal v stečaju. Podjetji Fracasso RI in Godina s podizvajalci so vložili tožbe za skupaj okoli milijon evrov, saj na njunih panelih ni bilo pomanjkljivosti. Sodnih epilogov še ni, je povedel Maks Godina.

Že ob postavitvi protihrupnih ograj na odseku avtoceste med Dramljami in Arjo vasjo je stroka opozarjala, da je njihov videz neprimeren, izvedba pa nefunkcionalna, saj ponekod hrup bližnje prebivalce obremenjuje bolj kot pred postavitvijo. Na Darsu poudarjajo, da več tisoč ljudi živi v boljših razmerah, a hkrati priznavajo: »Glede krajanov na območju Lopate (pri Celju – op. p.) oziroma navedenega odseka štajerske avtoceste, ki izboljšanja ne občutijo, je predvidena zamenjava posameznih protihrupnih panelov.«

Ograje na tem odseku avtoceste so sicer stale 18,1 milijona evrov, postavljenih jih je bilo 18,3 kilometra, ponekod do višine 7,5 metra. Skoraj 70 odstotkov denarja je zagotovila EU iz kohezije.