Bauk: Molk vlade nakazuje, da gre za nedopustne razloge

Ljubljana – Dr. Igor Ž. Žagar, ki je na čelu Pedagoškega inštituta od leta 2015, bo tega od jutri vodil kot v. d. direktorja. S somišljeniki je prepričan, da ni nobene zakonske podlage, zaradi katere bi morali za vedejevstvo iskati soglasje vlade, potem ko ta ni dala soglasja za njegov novi direktorski mandat. Na upravnem sodišču je zaradi postopka imenovanja vložena tožba.

Vlada je soglasje k Žagarjevemu imenovanju odtegnila brez utemeljitve, četudi ga je po objavljenem razpisu za ta položaj imenoval upravni odbor Pedagoškega inštituta, podprl pa tudi znanstveni svet. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport se odtlej na pozive, naj svojo odločitev utemelji ali spremeni, ni odzvalo.


 

Predstavnikov ministrstva ni bilo

Ob vladnem molku je upravni odbor inštituta Žagarja imenoval na položaj v. d. direktorja za največ leto dni, v tej vlogi pa bo nastopil jutri. Danes je s somišljeniki pripravil novinarsko konferenco; na vabilu zanjo je pisalo, da bodo veseli, če se je bo udeležil kdo iz kabineta ministrice Simone Kustec, a se to ni zgodilo.

Član upravnega odbora Pedagoškega inštituta dr. Damijan Štefanc je opozoril, da so znotraj upravnega odbora postopke za imenovanje direktorja začeli že spomladi. Prišli sta dve prijavi, popolna in formalno sprejemljiva je bila le Žagarjeva. V teh okoliščinah je bila odločitev o njegovem imenovanju soglasna, a je vlada soglasje odtegnila.

»Naše stališče je, da je to kapriciozno, samovoljno, če hočete, politično poseganje v postopke imenovanja direktorja javnega raziskovalnega zavoda,« je izpostavil Štefanc in dodal, da je zatem upravni odbor v skladu s pristojnostmi Žagarja imenoval za v. d. direktorja. »Naše stališče je, da vladno soglasje za to ni potrebno. Pričakujemo, da bo to funkcijo lahko opravljal. Ali bo vlada potegnila kakšno potezo, bomo še videli.«

Sekretarka inštituta dr. Irena Nebec je povedala, da je razpis potekal izjemno dolgo. Objavljen je bil 27. marca, zaradi epidemije pa se je končal šele 9. julija. Izpostavila je, da neobrazloženo nesoglasje vlade posega na področje ustavnih pravic kandidata. »Če ni obrazložitve, ne moremo govoriti o poštenem postopku. Kandidat ima pravico biti seznanjen z razlogi, zaradi katerih ne more biti izbran. Še posebej če je imel podporo upravnega odbora in znanstvenega sveta.«


 

Sodišče je takšne akte že razveljavilo

Odvetnik Dino Bauk je povedal, da so na upravno sodišče že vložili tožbo. Poudaril je, da je vladno soglasje diskrecijski akt. Vlada ga lahko poda ali ne, a če ga ne, mora podati razloge, iz katerih izhaja, da odtegnitev soglasja ne pomeni diskriminacije, političnega pritiska oziroma akta arbitrarnosti in samovolje. Vlada bi morala imeti za odtegnitev soglasja utemeljene razloge, te pa bi lahko podala le v obrazložitvi.

»Molk vlade nakazuje, da gre za nedopustne razloge. Obstaja sodna praksa upravnega in tudi vrhovnega sodišča, po kateri neobrazložena odtegnitev soglasja pomeni, da je tak upravni akt izpodbojen. Upravno sodišče ga je že razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje. Menim, da vladna odtegnitev soglasja ne more vzdržati vsebinske sodne presoje.«

Tudi dr. Gregor Anderluh iz Koordinacije samostojnih javnih raziskovalnih inštitutov, ki združuje 16 zavodov, kakršen je Pedagoški inštitut, je povedal, da odgovore z ministrstva še čakajo. V koordinaciji si sicer želijo, da bi bila avtonomija javnih raziskovalnih zavodov maksimalna, kot je to na univerzah. Za novi zakon so predlagali, da soglasje vlade k imenovanju ne bi bilo več potrebno.