Stroka na okopih zaradi imenovanja direktorja Pedagoškega inštituta

Ljubljana – Igor Ž. Žagar, ki je zadnjih pet let vodil Pedagoški inštitut, je bil na minulem razpisu edini kandidat za direktorja. Upravni odbor, v katerem ima vlada dva svoja predstavnika, ga je soglasno imenoval za direktorja, potem ko ga je prav tako soglasno podprl tudi znanstveni svet. Vlada prejšnji teden kljub temu ni izdala soglasja k njegovemu imenovanju. Slovenska pedagoška stroka tako vlado in resorno ministrico Simono Kustec poziva, da svojo odločitev utemeljita ali spremenita. Odgovora še niso dobili.

Kot je zapisano v izjavi, pod katero se je podpisal ducat najvidnejših predstavnikov raziskovalnih, strokovnih in sindikalnih institucij, je Igor Ž. Žagar inštitut vodil uspešno tako po poslovni kot po strokovni plati: »Vodenje je prevzel v času finančnega krča, danes posluje pozitivno, ima urejeno notranjo organizacijo in delovna razmerja, širi svoje delovanje, povečuje število projektov in tudi zaposluje.«

Zakaj vlada ni dala soglasja k imenovanju dr. Žagarja, nam iz Urada vlade za komuniciranje niso odgovorili. Vprašanje Dela so posredovali na ministrstvo za izobraževanje. Tam so pojasnili, da so dobili predlog upravnega odbora Pedagoškega inštituta za imenovanje dr. Žagarja za direktorja: »Ta predlog smo posredovali v odločanje Vladi RS, Komisija Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja je sprejela odločitev, da se soglasja k imenovanju ne izda.«

Dr. Damijan Štefanc, član upravnega odbora Pedagoškega inštituta in sopodpisnik izjave, meni, da vlada pojasnila nima, ker je šlo za politično odločitev: »Zadeve so zelo nenavadne. Tudi to, da ministrica govori o tem, da je zagotovo v tej državi več ljudi, ki izpolnjujejo razpisne pogoje in da bodo ponovili razpis. To meni kaže, da je očitno nek načrt narejen, kako bodo koga drugega spravili skozi.« Štefanca skrbi, da to po eni strani kaže, da želi trenutna izvršna oblast imeti na vseh inštitucijah svoje ljudi na vodilnih mestih: »Po drugi strani pa je v koalicijski pogodbi izražena tendenca, da bi se zavodi s področja šolstva združevali pod eno streho in čisto mogoče je, da so to koraki v tej smeri. Ampak to so samo ugibanja.«

Ne glede na vse razlage, pa je Štefanc prepričan, da to ni problem le pedagoškega inštituta in da gre za precedenčni primer: »Vlada ni dala svojega soglasja, ko ni imela niti najmanjšega razloga, da ga ne da. To pomeni, da lahko samovoljno ravna v kateri koli situaciji. Tudi trudi se ne, da bi pojasnila ali dala vsaj za silo neko argumentacijo. Oni zgolj izvršijo svojo politično moč, ki jo imajo v tem trenutku.«