Avtentična razlaga zakona za nazaj ni prava pot

Precej zanimanja in tudi začudenja javnosti je pred štirimi leti povzročila novica, da so obremenilni dokazi proti ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću v primeru farmacevtka za tožilstvo neuporabni, saj so jih morali izločiti oziroma uničiti. Da bi v prihodnje to preprečili, je državni zbor sprejel avtentično razlago zakona, ki je to določal. Vendar so s tem prestopili mejo ustavnosti.

Ustavno sodišče je ocenilo, da je avtentična razlaga določb zakona o kazenskem postopku, ki napotuje k uničenju izsledkov prikritih preiskovalnih ukrepov, če se v dveh letih pregon ne začne, v neskladju z ustavo.
 

Zahteva za preiskavo po več kot dveh letih

Prav to se je namreč zgodilo Zoranu Jankoviću, ko je preiskovalna sodnica na predlog njegovega zagovornika Janeza Koščaka odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo v zadevi farmacevtka pridobilo s prisluškovanjem.

Odvetnik Koščak nam je pojasnil, da je poskus državnega zbora, da bodo z avtentično razlago za nazaj spreminjali zakon, pričakovano neslavno propadel. »Interpretacija že napisanih zakonov za nazaj ni prava pot, so zdaj jasno zapisali ustavni sodniki,« pravi Koščak in dodaja, da tudi sicer za primer farmacevtka to v vsakem primeru ne bi imelo vpliva.



Tožilka specializiranega državnega tožilstva je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala marca 2017, kar je bilo več kot dve leti po tajnih prisluhih. Zato je preiskovalna sodnica ocenila, da je to v nasprotju z zakonom o kazenskem postopku, in sicer se je sklicevala na 153. in 154. člen omenjenega zakona.
 

Želeli preprečiti takšno prakso

Da bi preprečili uničenje dokazov in nadaljevanje takšne prakse, se je v tolmačenje zakona vpletel državni zbor. Na predlog NSi so novembra 2017 sprejeli avtentično razlago določb zakona o kazenskem postopku, v kateri so zapisali, da je treba dveletni rok razumeti kot zgolj instrukcijski, torej ni obvezujoč. To pa je bilo neustavno.

V odločbi je ustavno sodišče razveljavilo več členov poslovnika državnega zbora, ki se nanašajo na sprejetje avtentične razlage zakonov. Določbe poslovnika namreč po ugotovitvah ustavnih sodnikov zakonodajni veji oblasti dajejo možnost, da zakon, potem ko ga je sprejela, z učinkom za nazaj tudi avtoritativno razlaga in tako posega v ustavno pristojnost sodne in izvršilne veje oblasti.

Posledično je po odločitvi ustavnega sodišča v neskladju z ustavo tudi avtentična razlaga, ki so jo poslanci sprejeli glede 153. in 154. člena zakona o kazenskem postopku, ter presojani deli omenjenih dveh členov zakona o kazenskem postopku glede vsebine, ki jim jo je dala avtentična razlaga.
 

Odločbe še niso proučili

Ustavno sodišče je v odločbi izpostavilo, da avtentična razlaga ne sme spreminjati in dopolnjevati zakona oziroma zakonski normi ne sme dati vsebine, ki je ob njeni uveljavitvi ta ni imela. Spremembe in dopolnitve zakonov se namreč smejo sprejemati samo v ustavno določenem zakonodajnem postopku.

Na ustavno sodišče se je septembra 2017 obrnil tudi generalni državni tožilec Drago Šketa. Sodniki so sklenili, da se do končne odločitve zadrži tisti del zakona o kazenskem postopku, ki ureja uničenje dokazov po dveh letih od njihove pridobitve. In sicer je tedaj odločilo, da se taki dokazi do njihove končne odločitve zapečatijo. A to za primer farmacevtka, kot rečeno, ni veljalo.

Tako z vrhovnega kot s specializiranega državnega tožilstva so nam odgovorili, da odločbe ustavnega sodišča, ki je bila danes objavljena na spletni strani sodišča, še nismo preučili, zato je ne morejo komentirati.