Antonu Ropu odškodnina v višini 100.000 evrov plus obresti

Nekdanji premier in nazadnje nesojeni kandidat za guvernerja Banke Slovenije Anton Rop bo od države prejel okoli 100.000 evrov odškodnine plus zakonske zamudne obresti, je v zadnjih dneh Višje sodišče v Ljubljani pravnomočno potrdilo sodbo nižjestopenjskega okrožnega sodišča iz novembra lanskega leta.

Kot je znano, je Anton Rop od države terjal 127.000 evrov odškodnine zaradi po njegovem mnenju neupravičenega pregona v zadevi izdajanja tajnih podatkov. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah je Višje sodišče v Ljubljani v celoti zavrnilo pritožbo državnega odvetništva in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Leta 2013 so ga spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov

Prvostopenjsko sodišče je namreč odločilo, da mora država Ropu plačati 30.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 60.611,48 evra odškodnine za premoženjsko škodo. Slednje se nanaša na sejnine za obdobje, ko jih ni prejemal, ker je bil neupravičeno razrešen iz nadzornega sveta SID banke. Poleg tega je sodišče Ropu priznalo še zamudne obresti, ki tečejo od 17. decembra 2020.

Rop pa je na drugi strani menda umaknil zahtevek za 21.000 evrov po sodbi na prvi stopnji, ki je temeljil na vprašanju, kdo plača akontacijo dohodnine. Sodišče je namreč menda zavzelo stališče, da gre za odškodninsko tožbo in da se dohodnina potem ne plača.

Bivši predsednik slovenske vlade je od države terjal 127.000 evrov odškodnine zaradi neupravičenega pregona v zadevi izdaje tajnosti. Spomnimo, Rop se je v kazenskem postopku znašel, ker je kot poslanec leta 2007 takratnemu novinarju RTV Slovenija Vladimirju Vodušku povedal, da naj bi se pred parlamentarnimi volitvami leta 2004 predsednik SDS Janez Janša in takratni hrvaški premier Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu, pogovore pa da je prestregla Slovenska obveščevalno-varnostna agencija. Novinar Vodušek je takrat neuradni pogovor z Ropom posnel in objavil.

(KOMENTAR) Kandidat Anton Rop ne more računati na glasove opozicije

Prvostopenjsko in nato še višje sodišče sta Ropa leta 2013 spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov, nato pa je vrhovno sodišče leta 2016 sodbo razveljavilo. Avgusta naslednje leto je ljubljansko okrajno sodišče v ponovnem postopku Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov, sodbo je naslednje leto potrdilo tudi višje sodišče.

Materialna škoda, ki jo je Rop utrpel, se nanaša na to, da mu je Banka Slovenije prepovedala opravljanje nadzorne funkcije v SID banki, kar je imelo za posledico izgubo zaslužka iz naslova sejnin nadzornega sveta SID banke. Rop je svoj petletni mandat nadzornika SID banke začel septembra 2013, dve leti kasneje pa se mu je mandat, ker se je znašel v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov, zaradi odločbe Banke Slovenije zaključil.

Tri leta kasneje, avgusta 2018, ko bi se mu moral končati petletni mandat, pa je Banka Slovenije sprejela sklep o ustavitvi postopka za prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta SID banke. Vlada Marjana Šarca je Ropa v izdihljajih svojega mandata ponovno imenovala v nadzorni svet SID banke. Šlo je za kratek mandat, saj je Rop junija 2020 z nastopom vlade Janeza Janše odstopil.

Nekdanjega premiera, finančnega ministra in bivšega podpredsednika Evropske investicijske banke je predsednica republike Nataša Pirc Musar lani jeseni predlagala za kandidata za guvernerja Banke Slovenije, ker je »izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov«. Koalicijski poslanci so podpirali kandidaturo Saške Jazbec, Ropova kandidatura pa je na tajnem glasovanju v državnem zboru pogorela.