Antijanšizem kot program se bo še zaostril

Desni pol, še posebno SDS, po evropskih volitvah proslavlja. Janez Janša, prvak SDS, je po prvih pozivih po predčasnih volitvah prevedel rezultat tudi v poslanske mandate in s tem dokazoval, da je vladna večina izgubila. »Imamo predsednika vlade, ki ne zna prešteti hiš za poplavljene, stanovanj za mlade, sredstev za Litijsko, nerazdeljenih računalnikov – in ne mandatov,« je zapisal. Njegova napoved pa tudi napoved drugih opozicijskih voditeljev kaže na zaostrovanje v odnosu do vladajočih.

Kako resno računa na to, da bi še četrtič lahko vodil vlado, kaže tudi njegova zahteva, da so vsi kandidati SDS morali podpisati zahtevo, da se vrnejo v Slovenijo, če bo SDS v prihodnje sestavljala vlado. »Kar je glede na ta rezultat velika možnost,« je ocenil.

A Janševi preračuni rezultatov z evropskih volitev po mnenju političnih analitikov niso zelo dober napovedovalec prihodnjih parlamentarnih volitev. »Iz vrste razlogov, od časovne oddaljenosti, drugačnega volilnega sistema, drugačne predvolilne kampanje in poudarkov v njej,« pravi Miro Haček, profesor na Fakulteti za družbene vede UL, ki izpostavlja, da tudi ob rekordni volilni udeležbi še vedno 59 odstotkov volilnega telesa ni odšlo na volitve oziroma, povedano drugače, tam zunaj je 31 odstotkov celotnega volilnega telesa, ki je zgolj v obdobju dveh let – od zadnjih parlamentarnih volitev – ostal doma.

FOTO: Jože Suhadolnik

Pomembno vprašanje za Janeza Janšo pa je tudi, s kom bi ob morebitni zmagi na parlamentarnih volitvah pravzaprav vlado sestavljal. NSi pod vodstvom Mateja Tonina možnost vstopa v vlado, ki bi jo vodil Janša, zavrača, po dobljenem mandatu na evropskih volitvah pa je Tonin že napovedal, da bo šel na načrtovanem oktobrskem kongresu po nov mandat na čelu stranke. Protikandidata za zdaj nima, cilj pa naj bi bil vsaj začasen umik iz nacionalne politike in po vzoru Boruta Pahorja zmagovita vrnitev na naslednjih parlamentarnih volitvah.

V tem času pa naj bi bila NSi ostra opozicija, še posebno po tem, ko naj bi Gibanje Svoboda pred evropskimi volitvami – vsaj tako je mogoče slišati od njih – poskušalo izkoristiti kriminalistične preiskave domnevno spornih poslov na Darsu, ki ga je vodil njihov nekdanji podpredsednik stranke Valentin Hajdinjak, zato da bi preiskali tudi prostore stranke in njenega vodstva.

Kaj bo s SLS na nacionalni ravni, ni jasno, je pa dober rezultat – da bi NSi izmaknili mandat, jim je zmanjkalo manj kot dva tisoč glasov – treba pripisati predvsem njihovemu nosilcu Petru Gregorčiču, ki je sicer blizu taboru Anžeta Logarja. Ta po včerajšnjem rezultatu na evropskih volitvah skoraj nima možnosti za prevzem stranke iz Janševih rok, prej za svojo stranko. Na njej Haček vidi tudi Gregorčiča. »Iz te stranke ne bi in ne more biti resnega vdora v razmerja političnih sil v Sloveniji,« komentira Igor Lukšič, profesor na Fakulteti za družbene vede UL, in dodaja, da bo tokratna Janševa zmaga za državnozborske volitve samo še večje breme, saj bo antijanšizem še bolj ihtavo usekal na volitvah v državni zbor kot edini program pred to dobro organizirano mašinerijo, ki jo bodo prikazovali kot še večji bavbav kot do zdaj.

Na to karto je že na teh evropskih volitvah poskušalo igrati predvsem Gibanje Svoboda, ki pa jim ob kaotičnem vodenju vlade in koalicije ni uspelo ohraniti zaupanja volivcev izpred dveh let. Izid zgolj dveh poslancev jih je razočaral, saj so stavili na tri, za kar pa jim je zmanjkalo nekaj manj kot šest tisoč glasov – ob mandat pa bi bila v tem primeru NSi.

Pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami bo tako liberalno-leva stran prav gotovo morala še premisliti, kako naprej.

FOTO: Leon Vidic