Neomejen dostop | že od 9,99€
Desni pol, še posebno SDS, po evropskih volitvah proslavlja. Janez Janša, prvak SDS, je po prvih pozivih po predčasnih volitvah prevedel rezultat tudi v poslanske mandate in s tem dokazoval, da je vladna večina izgubila. »Imamo predsednika vlade, ki ne zna prešteti hiš za poplavljene, stanovanj za mlade, sredstev za Litijsko, nerazdeljenih računalnikov – in ne mandatov,« je zapisal. Njegova napoved pa tudi napoved drugih opozicijskih voditeljev kaže na zaostrovanje v odnosu do vladajočih.
Kako resno računa na to, da bi še četrtič lahko vodil vlado, kaže tudi njegova zahteva, da so vsi kandidati SDS morali podpisati zahtevo, da se vrnejo v Slovenijo, če bo SDS v prihodnje sestavljala vlado. »Kar je glede na ta rezultat velika možnost,« je ocenil.
A Janševi preračuni rezultatov z evropskih volitev po mnenju političnih analitikov niso zelo dober napovedovalec prihodnjih parlamentarnih volitev. »Iz vrste razlogov, od časovne oddaljenosti, drugačnega volilnega sistema, drugačne predvolilne kampanje in poudarkov v njej,« pravi Miro Haček, profesor na Fakulteti za družbene vede UL, ki izpostavlja, da tudi ob rekordni volilni udeležbi še vedno 59 odstotkov volilnega telesa ni odšlo na volitve oziroma, povedano drugače, tam zunaj je 31 odstotkov celotnega volilnega telesa, ki je zgolj v obdobju dveh let – od zadnjih parlamentarnih volitev – ostal doma.
Igor Lukšič, Fakulteta za družbene vede UL:
Tokrat je SDS pokazala vse prednosti dobro organizirane politične stranke. Prvič v zgodovini ji je uspel podvig ne le v odstotkih, ampak tudi v izkupičku, to je v številu poslank in poslancev. Drugi pol je demonstriral svojo anarhično razpršenost in neorganiziranost, ki se je preveč osredotočila na bitko za stolčke posameznikov, namesto trdne in jasen drže do tega, kaj so cilji bloka ali njegovega posamičnega dela. Na splošno pa ima SDS tudi nekaj sreče, saj se v evropskem kontekstu pokaže, da niso nobena skrajna desnica in da strašenje z vzponom skrajne desnice ne meri nanje.
Pomembno vprašanje za Janeza Janšo pa je tudi, s kom bi ob morebitni zmagi na parlamentarnih volitvah pravzaprav vlado sestavljal. NSi pod vodstvom Mateja Tonina možnost vstopa v vlado, ki bi jo vodil Janša, zavrača, po dobljenem mandatu na evropskih volitvah pa je Tonin že napovedal, da bo šel na načrtovanem oktobrskem kongresu po nov mandat na čelu stranke. Protikandidata za zdaj nima, cilj pa naj bi bil vsaj začasen umik iz nacionalne politike in po vzoru Boruta Pahorja zmagovita vrnitev na naslednjih parlamentarnih volitvah.
V tem času pa naj bi bila NSi ostra opozicija, še posebno po tem, ko naj bi Gibanje Svoboda pred evropskimi volitvami – vsaj tako je mogoče slišati od njih – poskušalo izkoristiti kriminalistične preiskave domnevno spornih poslov na Darsu, ki ga je vodil njihov nekdanji podpredsednik stranke Valentin Hajdinjak, zato da bi preiskali tudi prostore stranke in njenega vodstva.
Menjave v državnem zboru
Po evropskih volitvah se iz nacionalnega v evropski parlament poleg Mateja Tonina seli tudi poslanec SDS Branko Grims. Prvaka NSi bi lahko nasledil Franc (Francisco Estanislao) Medic, namesto Grimsa pa bo glede na volilni izid na zadnjih volitvah v državni zbor v parlamentarne klopi sedel Andrej Poglajen. Sicer ni nujno, da bo to tudi storil, saj bi se tako moral odpovedati mandatu državnega svetnika. Za njim je na vrsti nekdanji državni svetnik Bogomir Vnučec.
Kaj bo s SLS na nacionalni ravni, ni jasno, je pa dober rezultat – da bi NSi izmaknili mandat, jim je zmanjkalo manj kot dva tisoč glasov – treba pripisati predvsem njihovemu nosilcu Petru Gregorčiču, ki je sicer blizu taboru Anžeta Logarja. Ta po včerajšnjem rezultatu na evropskih volitvah skoraj nima možnosti za prevzem stranke iz Janševih rok, prej za svojo stranko. Na njej Haček vidi tudi Gregorčiča. »Iz te stranke ne bi in ne more biti resnega vdora v razmerja političnih sil v Sloveniji,« komentira Igor Lukšič, profesor na Fakulteti za družbene vede UL, in dodaja, da bo tokratna Janševa zmaga za državnozborske volitve samo še večje breme, saj bo antijanšizem še bolj ihtavo usekal na volitvah v državni zbor kot edini program pred to dobro organizirano mašinerijo, ki jo bodo prikazovali kot še večji bavbav kot do zdaj.
Na to karto je že na teh evropskih volitvah poskušalo igrati predvsem Gibanje Svoboda, ki pa jim ob kaotičnem vodenju vlade in koalicije ni uspelo ohraniti zaupanja volivcev izpred dveh let. Izid zgolj dveh poslancev jih je razočaral, saj so stavili na tri, za kar pa jim je zmanjkalo nekaj manj kot šest tisoč glasov – ob mandat pa bi bila v tem primeru NSi.
Pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami bo tako liberalno-leva stran prav gotovo morala še premisliti, kako naprej.
Miro Haček, Fakulteta za družbene vede UL:
Menim, da zelo velikega zaostrovanja zaradi zmage SDS ne bo, koalicija vseeno zaradi tega ni izgubila nobenega poslanca v DZ in ima še vedno udobno večino, bo pa vladanje postalo nekoliko manj udobno, saj je jasno, da koalicija z isto strategijo in istim pristopom kot do zdaj, ki včasih spominja na vzporedno realnost, ne bo dosegla dobrega rezultata na naslednjih parlamentarnih volitvah, pa tudi večina poslancev Gibanja Svoboda, SD in Levice danes verjetno ne razmišlja o naslednjem mandatu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji