Antibiotiki NISO bonboni

Zaradi pretirane uporabe antibiotikov je odpornost mikrobov postala ključen globalni izziv, število bolnikov okuženih z odpornimi bakterijami  se v evropskem prostoru povečuje. To v praksi predstavlja velike težave pri zdravljenju okužb. Napačna ali nepravilna uporaba antibiotikov lahko povzroči, da postanejo bakterije odporne na prihodnja zdravljenja. To pomeni zdravstveno tveganje ne samo za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge osebe, ki jih lahko v prihodnje kolonizira odporna bakterija. Zato smo za ohranjanje učinkovitosti antibiotikov pravzaprav odgovorni vsi. Če bomo antibiotike še naprej tako pogosto uživali kot zdaj, se lahko v Evropi vrnemo v obdobje pred pojavom antibiotikov, tako da bodo običajne bakterijske okužbe, npr. pljučnica, lahko smrtne. To pomeni, da antibiotiki v prihodnje, ko jih boste potrebovali, pri vas morda ne bodo več učinkovali. Če danes sprejmemo posamezne korake v smeri smiselne porabe protimikrobnih zdravil, lahko skupaj pomagamo zmanjšati širjenje protimikrobne odpornosti (AMR-Antimicrobial resistance), ki postaja globalni izziv. 

Vse navedeno ob tednu ozaveščanja o smotrni rabo antibiotikov med drugim izpostavljajo tudi različni strokovnjaki, ki se osredotočajo na problematiko pretirane uporabe antibiotikov, zaradi katere se odpornost mikrobov v zadnjih letih povečuje.

Podatki kažejo, da se število bolnikov okuženih z odpornimi bakterijami v evropskem prostoru povečuje, kar v praksi pomeni velike težave pri zdravljenju okužb. To povzroči zdravstveno tveganje ne le za osebo, ki je antibiotike neustrezno jemala, temveč tudi za vse druge osebe, ki jih lahko v prihodnje kolonizira odporna bakterija. Tudi letošnji odziv pandemije COVID-19 nam je pokazal, da lahko majhni koraki v smeri smiselne porabe zdravil močno vplivajo na javno zdravje. Tudi samo upoštevanje higienskih in zaščitnih ukrepov pomembno vpliva tudi na reševanje globalne nevarnosti AMR, za reševanje življenj danes in v prihodnosti.
 

Antibiotikov ne smemo in ne moremo jemati kar povprek. Tudi ni vsak antibiotik primeren za vsako bakterijsko zdravljenje. Ne moremo uporabiti  vedno isti antibiotik za zdravljenje, na primer, bakterijske pljučnice, ki mi je morda ostal v predalu od zdravljenja vnetih ledvic, ali prihodnjič zdraviti nekaj povsem drugega samo zato, ker so mi antibiotiki ostali. Vedeti moramo tudi, da antibiotiki učinkujejo le proti bakterijskim okužbam – ne morejo ozdraviti virusnih okužb, kot je običajen prehlad ali gripa. Antibiotiki tudi ne preprečujejo širjenja virusov na druge osebe. Jemanje antibiotikov v napačen namen, npr. proti prehladu ali gripi, vam ne bo koristil. Pravilno diagnozo in odločitev o tem, ali so antibiotiki potrebni, lahko sprejme le zdravnik. Če ste dobili več odmerkov, kot vam jih je bilo predpisanih, se o odstranjevanju ostankov zdravil posvetujte s farmacevtom.
 

Zato se ob evropskih dnevih in svetovnih tednih ozaveščenosti o antibiotikih strokovnjaki že nekaj let trudijo povečati zavedanje o pomembnosti odpornosti bakterij proti antibiotikom med strokovno in splošno javnostjo. Pomembno je, da se tega zavedamo vsi, tako zdravniki, ki predpisujejo zdravljenja z antibiotiki kot tudi osebe, ki se zdravijo z antibiotiki. Zato je predvsem pomembno, da glede časa in načina odgovornega jemanja antibiotikov vedno upoštevamo navodila zdravnika, tako da bodo ohranili učinkovitost tudi v prihodnje. Lahko se zgodi, da če ne bomo pravočasno ukrepali, bi lahko večkratna odpornost bakterij na antibiotike do leta 2050 postala največji svetovni morilec. Če se trendi ne spremenijo, bi lahko do leta 2050 število smrti naraslo na 10 milijonov*. Tako bo preseglo skupno letno število smrti zaradi raka in prometnih nesreč. Zato lahko veliko naredimo sami tako, da  antibiotikov v prihodnje ne bomo jemali v napačen namen ali nepravilno. Če bi se tega držali, danes ne bi govorili o odpornih bakterijah na antibiotike.

*https://antibiotic.ecdc.europa.eu/ in https://www.gov.si/novice/evropski-dan-antibiotikov/