Vsakdo naj dobro premisli, ali je potovanje res nujno

V Evropi je ta teden kot epidemiološko varna država označena le Srbija, poleg nje pa v svetu še Avstralija, Nova Zelandija in Urugvaj. Andrej Šter z ministrstva za zunanje zadeve, ki je spomladi v imenu države organiziral reševanje slovenskih državljanov po vsem svetu, da so se ti lahko vrnili domov, zdaj opozarja, da je vsakršno potovanje tvegano. Evakuacijskih aktivnosti tokrat ne bo.

Kaj svetujete popotnikom in vsem, ki želijo potovati?

Trenutno ni varne destinacije, zato vsakomur svetujemo, da presodi, ali je potovanje v drugo državo zanj res pomembno in ali se bo lahko varno vrnil domov. Ocenjujemo, da je varno, če potovanje odložijo na poznejši čas. Naš nasvet je povezan tudi s tem, da je Slovenija zaradi slabe epidemiološke slike zdaj tisti del sveta, ki se mu drugi hočejo izogniti. Spomladi smo bili stabilni, vzor drugim, zdaj pa imamo eno najvišjih stopenj okuženosti na svetu.

Ali bo država v tem valu epidemije reševala svoje državljane, ki bodo obtičali kje v svetu?

Nasvete dajemo vnaprej, evakuacijskih aktivnosti ne bomo mogli izvajati. To je skupna odločitev držav v tem delu sveta, vse manj pa je tudi prometnih možnosti za to. Manj je letalskega, avtobusnega in železniškega prometa in ne vem, ali se bodo lahko varno vrnili domov. Vsakdo se bo moral zanašati na lastne možnosti.



Naj povem primer: na Portugalskem sta dve slovenski državljanki, dijakinji, ki sta pozitivni na covid-19. Tja sta odpotovali s skupino, domov pa ne moreta zaradi zdravstvene karantene, ki jima jo je predpisala portugalska oblast. Nista na respiratorju ali kaj podobnega, a njuni starši se zdaj zelo trudijo, da bi se lahko vrnili. Vprašanje je, ali bo potovanje domov mogoče, ali ju bo letalski prevoznik sploh želel vzeti na krov, ko bo izvedel, da sta pozitivni.

Ali pričakujete popolno zaprtje letalskega prometa kot spomladi?

Vse je odvisno od tega, ali nam bo uspelo zmanjšati incidenco bolezni. Pridružujem se tistim, ki menijo, da si popolne ustavitve življenja nihče ne more več privoščiti. Če bi za nekaj časa ugasnili vse luči, bi bil rezultat glede bolezni ugoden, a za zelo visoko ceno. Izgubljenih bi bilo zelo veliko delovnih mest, nastali bi socialni nemiri. Na primeru Nemčije in skandinavskih držav vidimo, da so učinkovita zaprtja posameznih šol, tovarn, občin. To je model, ki je uporaben tudi za Slovenijo.

Kako deluje konzularni sektor, katerega vodja ste?

Da bi nam uspelo ohraniti najpomembnejše naloge države na tem področju, na primer overitve, izdaje dokumentov in podobno, delamo v dveh izmenah: teden dni ena ekipa, teden dni druga. Če ima kdo od nas tvegan stik z okuženim, ostane celotna ekipa doma in začne delati druga.

Kaj pričakujete v prihodnje?

Veliko ljudi me kliče. Najbolj se »razveselim« tistih, ki me sprašujejo, ali bodo marca lahko šli v Grčijo. Kako naj to vem? Vemo samo za teden dni vnaprej, zdaj le do konca tega tedna. Kako naj vemo, kako bo marca? Sicer pa postajajo vse pomembnejši testi, ne karantena, ki ne prinaša dobrih rezultatov, saj se ji nekateri na vse načine izogibajo. Zelo mi je žal, da nerazumna manjšina v Sloveniji določa svoj pogled na bolezen. Vsiljuje mnenje, da epidemije ni, da je to le močnejši prehlad. Kot je pred dnevi povedala prof. dr. Bojana Beović, bodo vsi najbrž verjeli v bolezen šele, ko bo imel vsakdo koga na respiratorju. Tega si ne želimo.