Analogna in e-knjiga: Odslej bosta lahko enako obremenjeni

Ljubljana – Poleg založnikov naj bi korist od znižanega davka na dodano vrednost za elektronske knjige, časopise in publikacije imeli tudi potrošniki. Danes so vsebine, ki jih beremo na zaslonih, obdavčene 22-odstotno, če bo predlog zaživel tudi v praksi, pa bo obdavčitev padla na 9,5 odstotka in bo izenačena s tiskanimi oblikami.

Finančno ministrstvo je kot predlagatelj sprememb zakona o davku na dodano vrednost ocenilo, da bo nižja obdavčitev – ob nespremenjeni prodaji – vplivala na manjši izpad prihodkov v proračun. Padec so ocenili do največ milijona evrov na leto, medtem ko vpliva na krepitev potrošnje niso mogli oceniti.



Vlada je s sprejetjem predloga, ki ga bodo morali potrditi še poslanci, sledila lani uveljavljeni evropski direktivi, ki članicam omogoča, da nižjo stopnjo davka omogočijo tudi elektronskim vsebinam. Elektronske vsebine, v kar so šteli e-knjige, e-časopise in e-publikacije, so bile do zdaj obdavčene kot storitve, torej najmanj 15-odstotno, medtem ko so njihove tiskane sestre lahko obdavčili manj, a najmanj s petimi odstotki. Pred temi spremembami je bila po podatkih mednarodne zveze založnikov povprečna obdavčitev tiskanih knjig na stari celini 7,3-odstotna, elektronskih publikacij pa 18-odstotna.



Še vedno živi pobuda o ničelni obdavčitvi tiskanih izdaj, med drugim je zapisana tudi v koalicijsko pogodbo. Ker imajo knjige osrednjo vlogo pri razvoju in ohranjanju slovenskega jezika, so koalicijski partnerji napovedali ničelno stopnjo davka zanje, enako so napovedali tudi za elektronske knjige in revije.

Pobudo, da bi davek na knjigo, časopise in periodiko spustili na vsega pet odstotkov, pa so državnemu zboru maja predstavili v društvih pisateljev, založnikov in novinarjev. Poslanci so jo podprli in vlado pozvali, naj do konca tega meseca to možnost prouči.