Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Ali Slovenija krši osnovne pravice 9000 otrokom?

Brez pravice do stalnega spremljevalca so še vedno otroci z avtističnimi, čustvenimi in vedenjskimi motnjami, dolgotrajno bolni ter slabovidni.
Otroci z avtističnimi, čustvenimi in vedenjskimi motnjami, dolgotrajno bolni in slabovidni so zdaj upravičeni le do začasnega spremljevalca - pa še to izjemoma. FOTO: Tadej Regent
Otroci z avtističnimi, čustvenimi in vedenjskimi motnjami, dolgotrajno bolni in slabovidni so zdaj upravičeni le do začasnega spremljevalca - pa še to izjemoma. FOTO: Tadej Regent
19. 6. 2021 | 06:00
4:17
Otrokom z avtističnimi motnjami, dolgotrajno bolnim, slabovidnim in tistim s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki so zdaj upravičeni le do začasnega spremljevalca, pa še to izjemoma, vlada obljublja zakon, ki bo »celovito uredil to področje«. Predlog je že spisan, pravijo, širšo javno obravnavo napovedujejo jeseni, a v strokovnih krogih dvomijo o tem, saj nihče ne pozna nikogar, ki bi bil v delovnem telesu za pripravo predloga. Brez sprememb zakona pa bodo do stalnega spremljevalca še naprej upravičeni le težje in težko gibalno ovirani ter slepi otroci.

Šolskemu resorju niti v sedmih letih ni uspelo najti ustrezne rešitve za otroke z avtističnimi motnjami, čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter za slabovidne in dolgotrajno bolne; mu bo uspelo tokrat? Če mu je ne bo, se bodo starši otrok z avtizmom, pravi Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije, po pomoč obrnili na ustavno sodišče. Prepričani so, da sedanja ureditev krši temeljne ustavne pravice otrok do enakih možnosti za izobraževanje. Nekateri otroci z avtizmom namreč potrebujejo stalnega spremljevalca ves čas prisotnosti v vrtcu ali v šoli; potrebujejo osebo, ki ima poleg formalne izobrazbe še izobrazbo s področja dela z otroki z avtizmom. Obstoječi zakon pa tega ne ureja.



A glede na podatke, s katerimi »operira« vlada, mnogi dvomijo, da bo tokratni predlog zakona res ponudil ustrezno rešitev. Vlada namreč navaja, da letni strošek povprečne zaposlitve spremljevalca v 25. plačnem razredu (začetni je 19. plačni razred) znaša 20.100 evrov letno in da bo v Sloveniji stalnega spremljevalca potrebovalo skoraj 9300 otrok letno, kar naj bi proračun stalo skoraj 186,5 milijona evrov. Zavškova je prepričana, da je številka o 9300 otrocih »zelo prenapihnjena«. »Če pa ni,« dodaja, »potem ta trenutek Slovenija krši osnovne človekove pravice devet tisoč otrokom in za to mora nekdo odgovarjati.« Tačas ima pri nas v osnovnih in srednjih šolah le dvesto otrok plačanega stalnega spremljevalca.

Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. FOTO: Fb
Sabina Korošec Zavšek, predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Slovenije. FOTO: Fb


Vlada pripravlja »sistemsko rešitev«


»Napako« v zakonu je s predlogom novele zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami želela odpraviti opozicija z uzakonitvijo stalnega spremljevalca tudi avtističnim otrokom, dolgotrajno bolnim, slabovidnim in otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. A je zadeva pred dnevi na parlamentarnem odboru za izobraževanje padla. Po oceni državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damirja Orehovca opozicijski predlog ne prinaša rešitve; predlogu očita predvsem neustrezno izobrazbo spremljevalcev otrok. Poleg tega je vlada že pripravila »sistemski predlog zakona«, ki bo med drugim določal tudi vrsto pomoči, ki jo otrok potrebuje.

Na Zvezi za avtizem vidijo rešitev v podzakonskih aktih ter v strokovno oblikovanih kriterijih, ki bodo transparentno določali, kateremu otroku pripada stalni spremljevalec; obenem naj vlada ustrezno sistemizira delovno mesto spremljevalca ter jasno določi njegovo izobrazbo in znanja, pozivajo, medtem ko naj bo odločitev v rokah ekspertov v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Prav tako naj o otroku podajo pisno strokovno mnenje tudi zunanje institucije, ki otroka obravnavajo in vrtec ali šola, kamor je vključen. Le v »tako delujočem sistemu bi bila zagotovljena ustavna pravica otrok z avtizmom do zagotavljanja enakopravnega šolanja in vključevanja v družbo«, pravijo.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine