»Ali našemu dedku zaračunavajo storitve iz nebes?!«

Ljubljana – Dedek je umrl, položnice operaterja, s katerim je pred smrtjo sklenil podaljšanje naročniškega razmerja za internet in televizijo, pa še kar prihajajo. »Mu zaračunavajo storitve iz nebes?« se sprašujejo svojci, ki so želeli vezavo z veljavnostjo do 2020 preklicati. A je ne morejo, ker da je »to kot posojilo na banki«; morajo ga odplačati dediči …

Dedka torej ni več, naročnina za internet in televizijo z nadgradnjo paketa, s katerim je pokojni v bistvu privolil v vezavo za naslednjih štiriindvajset mesecev, pa je ostala. Svojci so se takoj po smrti oglasili v najbližji poslovalnici operaterja T-2 z zadnjim računom, ki je prispel na dedkov naslov, povedali, da je umrl in da želijo naročnino prekiniti; paket je bil sklenjen samo za storitve. A so izvedeli, da brez plačila pogodbene kazni v višini tristo evrov ne bo šlo. Zgodba se je ponovila tudi z naročnino za dedkov mobilni telefon: tudi te jim ni uspelo preklicati pred potekom vezave. Na dedkov naslov so tako računi za mobilni telefon prihajali še dva meseca po smrti, računi za internet in televizijo pa, kot rečeno, še prihajajo … »Že res, da je sklenil vezavo za dve leti. Ampak! Umrlemu zaračunavajo storitev, ki je sploh ne koristi!« pravijo svojci, ki naj bi jih uslužbenka v poslovalnici podučila, da je vezava kot posojilo. »S posojilom vnaprej plačaš storitev. Kaj pa je vnaprej plačal dedek?! Telefoniranje iz nebes?« se sprašujejo. Vezava poteče šele jeseni prihodnje leto.

O smrti je treba poročati v osmih dneh

»Storitve se pokojnim strankam seveda ne obračunajo,« se je na naša vprašanja o poslovni praksi v primeru, ko naročnik umre, odzval Valentin Hajdinjak, vodja oddelka za korporativno komuniciranje pri T-2. »Podatek o tem, da je stranka pokojna, operaterji prejmemo šele po povratni informaciji svojcev, zato se lahko sicer zgodi, da se zaradi prepozne informacije o smrti naročnika mesečna naročnina za storitve zaračuna tudi po njegovi smrti,« pravi Hajdinjak in dodaja, da »vsekakor takšno neljubo situacijo individualno rešujemo s svojci«. Splošni pogoji poslovanja sicer določajo, da je treba operaterja o morebitnih spremembah naročniškega razmerja ob ustreznem dokazilu, kot je kopija izpiska iz matične knjige umrlih, obvestiti v osmih dneh.

Dokaza, da so se v zakonskem roku oglasili v poslovalnici T-2, svojci pokojnika, katerega primer navajamo, nimajo. Njihov edini dokaz je prekinitev naročniškega razmerja za mobilni telefon dva meseca po dedkovi smrti, ko so operaterju poslali mrliški list … »To pomeni, da je operater o smrti obveščen, še vedno pa velja, da brez plačila pogodbene kazni ne moremo prekiniti naročnine za televizijo in internet,« pravijo, ogorčeni zaradi operaterjev, ki jim uspeva »zavajati starejše« in jim prodati pakete, ki jih ti sploh ne uporabljajo; bodisi ker jih ne znajo bodisi jih sploh ne potrebujejo.

Na kaj paziti pri sklepanju naročniških razmerij?

Jasmina Mešić, koordinatorka nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu, meni, da so starejši v resnici bolj izpostavljeni, ker mogoče težje iščejo informacije na spletu, so manj digitalno pismeni, predvsem pa so šibkejša stran v odnosu do izkušenih prodajalcev in pravnih strokovnjakov, ki pripravljajo naročniške pogodbe: »Vsekakor je naš nasvet: vzemite si čas in preberite drobni tisk! Vedno iščite informacije, katero podjetje sploh stoji za super ponudbo (pogosto se izkaže, da je podjetje iz tujine in podpora strankam praktično ne obstaja), kakšne so finančne posledice za vas in kakšno možnost prekinitve pogodbe imate.« Z drugimi besedami: branje drobnega tiska da znanje, ignoriranje drobnega tiska pa izkušnje!

Kaj storiti, ko se človek že opeče?

Valentin Hajdinjak pravi, da lahko svojci naročniško razmerje v primeru smrti prenesejo na drugo osebo. »Dediči se seveda lahko odločijo za nadaljevanje naročniškega razmerja, ni pa to obveza. V skladu s 132. členom Zakona o dedovanju pokojnikova zapuščina v trenutku smrti preide na dediče,« dodaja. Predmet dedovanja so seveda tudi pokojnikovi dolgovi. Zanje so do višine vrednosti podedovanega premoženja odgovorni dediči. Operater lahko nastali dolg izterja v postopku prijave terjatev v zapuščino. Da naj svojci operaterja seznanijo z uvedbo zapuščinskega postopka in ga napotijo k priglasitvi terjatev svetuje tudi glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić. »V primeru, ko operater svojcem ne omogoči prekinitve naročniškega razmerja, pa bi lahko šlo tudi za uporabo agresivne poslovne prakse po zakonu o varstvu potrošnikov,« ponuja še en izhod Grlićeva. Vendar o tem inšpektorat lahko presoja le v inšpekcijskem postopku, upoštevajoč vse okoliščine primera …