Ali lahko covid ogrozi presajanje organov?

Ljubljana – Ali morebitni drug val epidemije novega korona virusa morda lahko ogrozi presajanje organov? V prvem valu epidemije se je število presaditev pri nas podvojilo, kar sicer ni jamstvo za potencialni drugi val, a za zdaj se dejavnost ni ustavila. Lani so v UKC Ljubljana presadili 95 organov, letos samo med epidemijo že štirideset.

Kaj se je torej dogajalo spomladi in kaj se utegne zdaj, ko ima Slovenija po zadnjih podatkih 165 okuženih na sto tisoč prebivalcev v zadnjih dveh tednih?

Kot pravi Ivan Kneževič, vodja Centra za transplantacijsko dejavnost UKC Ljubljana, je prvi val epidemije sovpadel s »softversko spremembo točkovanja čakajočih na presaditev ledvice«: »Ne vem, ali je bila napaka Eurotransplanta ali ne, a prejemniki iz manjših držav smo na koncu iz izmenjave dobili manj organov. Ko so ugotovili, da smo jih dali več, kot smo jih dobili, so napako popravili.«





Nekatere bolnišnice, zlasti v Nemčiji, so ustavile svoje programe, zato so bili »majhni«, tudi Slovenija, deležna bolj primernih organov. Naše ekipe so spomladi delale normalno - 24 ur na dan, pravi dr. Kneževič, ki pa se boji, da se utegne kljub trudu v morebitnem drugem valu zaplesti zaradi omejenega števila intenzivnih postelj in pomanjkanja osebja: »Postelje, kjer je bolnik s covidom, ne moremo dati pacientu po presaditvi organov.« Da je bilo v prvem valu epidemije za dializne bolnike, primerne za transplantacijo, dobro poskrbljeno, pritrjuje tudi predsednik Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije Milan Osterc: »Ko so se spomladi zdravstvene ustanove zapirale, so dialize vzpostavile poseben režim in tako bolnike obvarovale pred okužbami.«

Med epidemijo je bilo v Sloveniji več presaditev organov. INFOGRAFIKA: Delo

Testi za kirurge iz rdečih držav

Slovenija dobiva organe prek izmenjave v mreži Eurotransplant, v katero so vključene države s 135 milijoni prebivalcev. Dr. Andrej Gadžijev, pomočnik direktorice Slovenija-transplant za strokovno-medicinske zadeve, opozarja na težavo, ki se je pojavila v zadnjih tednih zaradi novih pravil zlasti v Nemčiji. Ta zahtevajo, da kirurgi iz rdečih območij opravijo test, ki ne sme biti starejši od 48 ur: »V skupini Transplant smo se takoj začeli dogovarjati, da bi Nemčija naredila izjemo. Za drugih sedem članic Eurotransplanta velja, da ekipe, ki prihajajo na odvzem organov – največkrat srca in pljuč – ne potrebujejo svežih testov. Po zadnjih podatkih se tudi v Nemčiji zadeve odvijajo v to smer – a so še posamezne regije, kjer je nujen dogovor.«

Seznama čakajočih in zavrnitev sta vse daljša

Slovenija se po številu presaditev organov na milijon prebivalcev uvršča v evropsko povprečje. Po podatkih dr. Gadžijeva 212 bolnikov še vedno čaka na »nove« organe: največ, 118 na ledvico, 54 na srce in 34 na jetra. Po evropskih smernicah niti darovalec niti prejemnik organa ne smeta biti aktivno okužena.

Če organov v prvem valu ni primanjkovalo, pa se je Slovenija tedaj soočila z drugačno težavo: ker so bili obiski enot intenzivne terapije med epidemijo prepovedani, so imeli svojci bolnih na smrt, ki so tam ležali, manj stikov z zdravniki. Posledica: darovanje organov jih je zavrnila desetina več kot sicer. Zato je tudi cilj naše države, da bi bila v skrajnem primeru, ko bi države zapirale meje in bi se pretok organov iz Eurotransplanta prekinil, samopreskrbna.