Ali bo plača Boruta Pahorja višja, je odvisno od koalicije

Na ministrstvu za javno upravo pripravljajo predlog povišanja plač funkcionarjev. Teh je po zadnjih podatkih 1519. Gre za ministre, poslance, sodnike, revizorje računskega sodišča in druge. Za njihove plače bo šlo letos predvidoma 81,3 milijona evrov. Če bo koalicija predlog ministrstva za javno upravo podprla, gre lahko za te plače na leto do slabih deset milijonov evrov več.

Odločitev, ali bodo funkcionarske plače višje ali ne, bo povsem politična. Strokovni predlog, pravi minister za javno upravo Rudi Medved, bomo pripravili, nato pa bo presodila koalicija. »Ministrstvo za javno upravo namreč ni tisto, ki bi navijalo za zvišanje funkcionarskih plač, kot skrbnik plačnega sistema pa je dolžno odreagirati na številne pobude, ki so naslovljene na nas,« dodaja.

Koalicija je o vprašanju funkcionarskih plač razpravljala dvakrat, spomladi in v začetku junija, na ministrstvu za javno upravo pa so si medtem podajali kljuko številni – od predstavnikov občin pa do predsednika sodniškega društva ter računskega sodišča.


 

Dva možna predloga sprememb

Glede na to, da v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca poudarjajo, da bo povišanje, če se bo koalicija zanj odločila, največ 20-odstotno oziroma do pet plačnih razredov, in da pristojni minister napoveduje, da uravnilovke pri tem ne bo, torej se plače vsem funkcionarjem ne bodo povišale za enak odstotek, je pričakovati dva predloga. Kateri bo obveljal, še ni odločeno. S prvim predlogom bi prebili sedanjo mejo 65. plačnega razreda in dodali še omenjenih pet plačnih razredov.

Po drugem predlogu, morda je ta verjetnejši, ker je za javne finance nekoliko cenejši, a po drugi strani dopušča manj manevrskega prostora za vzpostavitev ustreznejših razmerij, pa bi se poiskalo rešitve za odpravo plačnih anomalij, ki so nastale po pogajanjih s sindikati javnega sektorja v okviru sedanjih 65 plačnih razredov. Po tem predlogu je pričakovati, da bodo povišanj deležni sodniki, ki so zdaj uvrščeni v isti plačni razred kot tožilci, najverjetneje za tri plačne razrede, kar pomeni okoli 12-odstotno povišanje plač. Povišanje za en plačni razred bi si lahko obetali tudi tožilci.


 

Nekaterim ministrom nižja plača

Glede na to, da vse ministrske funkcije niso enako zahtevne in ne prinašajo enake odgovornosti, je pričakovati vzpostavitev razlike med plačami ministrov, na primer, da bi ministra brez listnice imela za en plačni razred nižjo plačo kot ministri, ki vodijo posamezne vladne resorje.

Pri pripravi predloga za odločanje koalicije bodo najverjetneje upoštevali tudi predlog predstavnikov občin, po katerem bo plačni razred za župane občin z 2000 do 5000 prebivalci enak. Če ta predlog obvelja, se bodo tudi plače županov manjših občin pomembno zvišale. Poviške za en plačni razred si lahko obetajo tudi poslanci, ki so zdaj razvrščeni od 55. do 62. plačnega razreda.



Vseh predlogov, ki so jih dobili na ministrstvo za javno upravo, v celoti seveda ne bodo mogli upoštevati, saj bi se tako porušila razmerja glede na uvrstitve najvišjih funkcij v državi. »Številne 'anomalije' ne izhajajo iz sprememb plač, ki so bile posledice pogajanj s sindikati javnega sektorja, pač pa še iz časa, ko so bili plačni razredi postavljeni,« pred predstavitvijo predloga povišanja funkcionarskih plač poudarja minister Medved.



Če bi ministrstvo za javno upravo v celoti upoštevalo na primer predlog glede povišanja plač sodnikov ter delno predloge za povišanje drugih plač, tudi protikorupcijske komisije, varuha človekovih pravic ter revizorjev računskega sodišča, bi lahko bila masa funkcionarskih plač na letni ravni višja za od okoli osem, če bi plačne anomalije urejali v okviru obstoječih plačnih razredov, do nekaj manj kot deset milijonov evrov na letni ravni, če bi se odločili dodati še pet plačnih razredov.

Strošek bo odvisen od tega, za katero rešitev se bo koalicija odločila. Na ministrstvu za javno upravo je zadeva v fazi priprave, zato o podrobnostih za zdaj ne želijo govoriti, najprej naj bo namreč izkazana politična volja, da se razprava o tem nadaljuje.

Kdo vse pravzaprav prejema funkcionarske plače

Prvi funkcionar med funkcionarji je seveda predsednik republike, ki je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred. Vanj sodijo tudi predsedniki vlade, državnega zbora, vrhovnega in ustavnega sodišča. V najvišjih plačnih razredih so še funkcionarji izvršilne in sodne oblasti, poslanci ter funkcionarji drugih državnih organov in lokalnih skupnosti.