Četudi so se digitalne platforme že posodobile, se še vedno dogajajo zlorabe, vplivanja na volitve, dezinformacije. Pred kratkim je v Romuniji ustavno sodišče razveljavilo volilni proces predsedniških volitev. Sodišče je prejelo več zahtev za razveljavitev izida prvega kroga, pri čemer so se vlagatelji sklicevali na podatke romunskih obveščevalcev o domnevnem ruskem vmešavanju v volitve prek družbenih omrežij. 

Algoritmi ne poznajo morale, širijo vsebine, najsi so te resnične ali ne. Na ravni EU se je pokazalo, da zgolj priporočila niso dovolj, ampak je nujna regulacija. V EU veljata akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih.

Vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Si-Cert Gorazd Božič je v razpravi o vlogi digitalnih platform pri širjenju dezinformacij, ki jo je pripravilo predstavništvo evropske komisije v Sloveniji, dejal, da je osnovni namen teh aktov zaščita državljanov: »Iz EU prihaja veliko direktiv, kolikor vidim, so vse narejene s pravimi nameni, da naslavljajo prave probleme. Skrbi me le implementacija.«

Ozaveščanje in zasičenost z informacijami

Vodja Inštituta za odprte podatke za intelektualno lastnino Odipi Maja Bogataj Jančič je opozorila, da je jasno, da mehka priporočila pri nas ne delujejo, zato meni, da je EU na pravi poti. Strinja pa se, da učinkovitost ni velika, saj je treba nasloviti veliko podsistemov. »Algoritmi nimajo morale, umetna inteligenca je nekaj, kar naj bi ljudem omogočalo, da bi bili bolj učinkoviti.« 

Kot je ob tem dejal Božič, ozaveščanje pogosto deluje šele, ko se nekdo opeče. Ljudje so namreč zasičeni z informacijami, tudi z negativnimi, zato večkrat niti ne želijo prejemati informacij, ki jih dajejo institucije in strokovnjaki. Poudaril je, da se morajo na vseh platformah prebiti do ljudi, ki imajo prepolne časovnice zabavnih vsebin. »Tudi sami moramo uporabljati zabavne prijeme, da pridemo do ljudi, saj vemo, da morajo biti vsebine kratke, že v prvih dveh sekundah moramo zadržati ljudi, da vsebine pogledajo do konca.« Filip Dobranić z inštituta Danes je nov dan pa je dejal, da je nujno, da se ljudi ves čas ozavešča o pasteh družbenih omrežij in širjenju dezinformacij.

Tudi Bogataj Jančičeva si želi, da bi državne in podporne institucije dobro funkcionirale, da je poleg dobre regulative ključno tudi, da pomagajo univerze, neodvisne institucije, ki so zaupanja vredne.

FOTO: Leon Vidic/Delo

Po besedah Marka Plahute, programerja in analitika medijske krajine in družbenih omrežij, je »najhujša napaka, če menimo, da so socialna omrežja nevtralna, če mislimo, da zmaga resnica. V resnici to niso polja, ki bi dajala vsakemu enako priložnost, ampak je zadaj zaslužek, število všečkov, deljenj. Omrežja sama propagirajo viralne informacije, kar lahko povzroči, da gre za sinhronizirano in načrtno delovanje.« Kot je dodal, je na začetku epidemije raziskoval twitter, saj so se pojavila vprašanja, ali na tem omrežju poteka kampanja za pridobivanje političnega vpliva takratne desne vlade. »Bolj ko sem preiskoval, manj mi je bilo jasno. Odgovora na to vprašanje nisem dobil.«

Glede nedavnega primera domnevnega ruskega vmešavanja v romunske volitve pa kritično dejal, »da gre za informacije, ki jih je izdala romunska tajna služba. Ne vemo, ali je to res ali ni. Tajnim službam namreč ni treba dajati dokazov, so nekakšen porok resnice. Menim, da gre za malce nevaren precedens. Kako smo lahko prepričani, da slovenska vlada ne bo na takšen način preklicala naslednjih volitev?«

FOTO: Eyad Baba/AFP

Poročanje o Izraelu in Gazi

Sogovorniki so se v razpravi dotaknili dezinformacij, ki jih ne širijo le socialna omrežja, ampak tudi tradicionalni mediji. Plahuta je analiziral manipuliranje realnosti iz Izraela, države, ki ima precejšen vpliv na komuniciranje na zahodu. »Spremljal sem poročanje o vojni v Gazi v etabliranih zahodnih medijih. Ugotovil sem, da se je večkrat pri omenjanju števila žrtev v Gazi opuščalo dejstvo, kdo je to storil: torej Izrael. V naslovu, podnaslovu oziroma uvodu je bila omenjena samo Gaza. Šlo je za sistematično prikrivanje, kdo je odgovoren. Torej to je ena od subtilnih tehnik, kjer nekaj zamolčiš.«

Filip Dobranić je dejal, da je v tradicionalnih medijih predvsem problem gonja za dobičkom. Po njegovem so mediji obenem žrtev dezinformacijskih kampanj kot tudi aktivni udeleženec. »Če ne bi moral vsak medij odgovarjati lastnikom in oglaševalcem, bi imeli drugačne medije. Se pa očitno izplača pri nas, da se za povečanje politične moči ustanovi svoje medije.«