Neomejen dostop | že od 9,99€
Ali pa, da je bila aretirana znana slovenska voditeljica? In da je aids biološko orožje? Ali da je bil pristanek Apolla 11 na Luni 16. julija 1969 posnet v filmskem studiu? Zdi se povsem verjetno, a gre za znane primere dezinformacij.
Dezinformacije niso nov pojav, se pa z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence možnosti njihovega širjenja bliskovito povečujejo. Da je vsak izmed nas lahko žrtev dezinformacij, je na lastni koži izkusila tudi Ana Praznik. Ime slovenske pevke in televizijske voditeljice so nepridipravi zlorabili za širjenje dezinformacij z namenom promoviranja kriptovalute. Pojavile so se tudi dezinformacije, da je bila aretirana, in celo prirejene fotografije, na katerih je pretepena. Nič od tega ni bilo res.
Kot pravi Ana Praznik, želi v videu pokazati, da ni bila pretepena, da je na svobodi in ne v zaporu, da je policisti niso preiskovali. »To so vse dezinformacije, ki so se pred kratkim razširile po socialnih omrežjih, verjetno zato, da bi nekdo pridobil nekakšno korist s tem. Želim si, da ne bi verjeli takšnim informacijam, da bi malo bolj kritično razmišljali glede tega in predvsem da ne bi delili takih vsebin, ker s tem, ko delimo, delimo tudi dezinformacije,« je povedala znana voditeljica in vse pozvala, naj bolj pozorno spremljamo vsebine, ki so na spletu, in naj predvsem razmišljamo kritično.
»Sovražnik pravzaprav ni več ideologija, temveč resnica sama. Gre za napad na zamisel, da je svet mogoče razložiti. Če sveta ni mogoče razložiti in ni nič resnično, potem samo zaupaš najmočnejšemu. Demokracija je napadena, zato moramo zgraditi informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence,« je v vladnem GOVSI podkastu povedal Nicholas J. Cull, eden vodilnih učenjakov na področju mednarodnih odnosov in tako imenovane mehke moči. Edini razlog za širjenje dezinformacij je, da nasprotniku otežiš življenje, pravi in dodaja, da so dezinformacije izziv za vse.
Za avstralsko plesalko breakdancea Rachael Gunn so nekateri kritiki na spletu trdili, da je v Pariz prišla zgolj, ker je bil v odboru, ki je izbiral avstralske potnike na olimpijske igre, njen mož. Njena in podobne zgodbe kažejo, da »ljudje ponavljajo nekaj, kar se sliši verjetno, da bi dobili pozornost svojih prijateljev,« pojasnjuje Cull. »Vloga dobrega državljana v povezavi s podatki je, da razmisliš, preden zgodbo pošlješ naprej, hkrati pa morda odbiješ prijatelja, ki ti pošlje nekaj, kar ti ne ustreza, kar je pristransko in spominja na dezinformacijo. Poveš, da tega ne potrebujemo,« pojasni rešitev za omejitev širjenja dezinformacij,« še dodaja.
Zgraditi moramo informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence, poudarja profesor. Del tega je tudi medijsko opismenjevanje oz. izobraževanje. »Vsakič ko gledamo medije, bi se morali vprašati, od kod izhaja ta medij, to sporočilo. Še posebej ko sporočilo spodkopava našo družbo. Kdo stoji za sporočilom? Bodite ozaveščeni potrošniki. Še pomembneje pa je, da ste ozaveščeni razširjevalci informacij. To je ključ, da porazimo to nevarnost,« meni.
Nekateri mediji so opravili odlično delo »in pojasnili ljudem, da lahko pričakujejo ponaredke. Moja mama ima več kot 90 let in mi je zadnjič rekla, naj bom pozoren na fotografije in naj preštejem prste na njih, saj umetna inteligenca še ne zna narediti rok, ki so zato čudne. Ko gledaš fotografijo na spletu, preveri število prstov.«
Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je vsak izmed nas lahko njihova tarča, je torej prvi korak k zaščiti. Dezinformacije delujejo na čustveni ravni, širijo pa se hitreje, kot jih je mogoče zajeziti, zato ne sodelujte pri njihovem prenašanju.
Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:
Na spletnem mestu državne uprave GOV.SI je tematska podstran o dezinformacijah z dodatnimi poglobljenimi vsebinami. Spremljajte tudi profil Ustavimo dezinformacije oziroma @SloVsDezinfo na družbenih omrežjih X, Facebook in Instagram.
Več o tem, kakšne dezinformacije se širijo, lahko izveste tudi v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki ga prevajajo tudi v slovenščino in objavljajo na GOV.SI.
Naročnik oglasne vsebine je Urad vlade za komuniciranje in Ministrstvo za digitalno preobrazbo