»Ko gledaš fotografijo na spletu, preveri število prstov«

Ali pa, da je bila aretirana znana slovenska voditeljica? In da je aids biološko orožje? Ali da je bil pristanek Apolla 11 na Luni 16. julija 1969 posnet v filmskem studiu? Zdi se povsem verjetno, a gre za znane primere dezinformacij.

Dezinformacije niso nov pojav, se pa z vse večjo vlogo družbenih platform in razvojem umetne inteligence možnosti njihovega širjenja bliskovito povečujejo. Da je vsak izmed nas lahko žrtev dezinformacij, je na lastni koži izkusila tudi Ana Praznik. Ime slovenske pevke in televizijske voditeljice so nepridipravi zlorabili za širjenje dezinformacij z namenom promoviranja kriptovalute. Pojavile so se tudi dezinformacije, da je bila aretirana, in celo prirejene fotografije, na katerih je pretepena. Nič od tega ni bilo res.

Je Ana Praznik res pristala v zaporu?

Kot pravi Ana Praznik, želi v videu pokazati, da ni bila pretepena, da je na svobodi in ne v zaporu, da je policisti niso preiskovali. »To so vse dezinformacije, ki so se pred kratkim razširile po socialnih omrežjih, verjetno zato, da bi nekdo pridobil nekakšno korist s tem. Želim si, da ne bi verjeli takšnim informacijam, da bi malo bolj kritično razmišljali glede tega in predvsem da ne bi delili takih vsebin, ker s tem, ko delimo, delimo tudi dezinformacije,« je povedala znana voditeljica in vse pozvala, naj bolj pozorno spremljamo vsebine, ki so na spletu, in naj predvsem razmišljamo kritično.

»Demokracija je napadena«

»Sovražnik pravzaprav ni več ideologija, temveč resnica sama. Gre za napad na zamisel, da je svet mogoče razložiti. Če sveta ni mogoče razložiti in ni nič resnično, potem samo zaupaš najmočnejšemu. Demokracija je napadena, zato moramo zgraditi informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence,« je v vladnem GOVSI podkastu povedal Nicholas J. Cull, eden vodilnih učenjakov na področju mednarodnih odnosov in tako imenovane mehke moči. Edini razlog za širjenje dezinformacij je, da nasprotniku otežiš življenje, pravi in dodaja, da so dezinformacije izziv za vse.

»Tega ne potrebujemo«

FOTO: UKOM

Za avstralsko plesalko breakdancea Rachael Gunn so nekateri kritiki na spletu trdili, da je v Pariz prišla zgolj, ker je bil v odboru, ki je izbiral avstralske potnike na olimpijske igre, njen mož. Njena in podobne zgodbe kažejo, da »ljudje ponavljajo nekaj, kar se sliši verjetno, da bi dobili pozornost svojih prijateljev,« pojasnjuje Cull. »Vloga dobrega državljana v povezavi s podatki je, da razmisliš, preden zgodbo pošlješ naprej, hkrati pa morda odbiješ prijatelja, ki ti pošlje nekaj, kar ti ne ustreza, kar je pristransko in spominja na dezinformacijo. Poveš, da tega ne potrebujemo,« pojasni rešitev za omejitev širjenja dezinformacij,« še dodaja.

»Kdo stoji za tem sporočilom?«

Zgraditi moramo informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence, poudarja profesor. Del tega je tudi medijsko opismenjevanje oz. izobraževanje. »Vsakič ko gledamo medije, bi se morali vprašati, od kod izhaja ta medij, to sporočilo. Še posebej ko sporočilo spodkopava našo družbo. Kdo stoji za sporočilom? Bodite ozaveščeni potrošniki. Še pomembneje pa je, da ste ozaveščeni razširjevalci informacij. To je ključ, da porazimo to nevarnost,« meni.

Nekateri mediji so opravili odlično delo »in pojasnili ljudem, da lahko pričakujejo ponaredke. Moja mama ima več kot 90 let in mi je zadnjič rekla, naj bom pozoren na fotografije in naj preštejem prste na njih, saj umetna inteligenca še ne zna narediti rok, ki so zato čudne. Ko gledaš fotografijo na spletu, preveri število prstov.«

FOTO: UKOM

Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate s preprostimi navodili:

• Poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite.
• Preverite avtorja. Ima novica podpisanega avtorja? Ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
• Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
• Preverite datum novice. Resni mediji ne (po)objavljajo novic s starimi datumi.
• Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
• Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
• Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali je morda šala. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.

Naročnik oglasne vsebine je Urad vlade za komuniciranje in Ministrstvo za digitalno preobrazbo