V ponedeljek sta bila opravljena 1202 nova testa na novi koronavirus, pri tem je bilo zabeleženih 35 novih okužb. Šest ljudi, okuženih s koronavirusom, je umrlo. 31 bolnikov je na intenzivni negi, skupno jih je hospitaliziranih 111. Uradno evidentirani sta 102 ozdravitvi, je sporočila vlada.



UKC Maribor je okoli 14.30 posredoval podatke o tamkajšnji situaciji. Krivulja, ki jo odraža, za včerajšnji dan navaja tudi dva smrtna primera.









Tomaž Gantar se je ob svetovnem dnevu zdravja zahvalil medicinskim sestram ter babicam, ki jim dan pripada. Opozoril je na dostopnost oziroma nedostopnost zdravstvene oskrbe kot temeljne človekove pravice po svetu, današnji čas pa označil tudi za čas, ki odraža razpoke v zdravstvenih sistemih, ki smo jih še pred pandemijo lahko zavidali.



»Gre predvsem za odnos do zdravja večine prebivalstva. Vrhunska medicina je žal namenjena le manjšemu številu ljudi. V številnih državah se medtem soočajo s problemom dostopnosti zdravstvenega varstva, tudi do najosnovnejših zdravstvenih storitev,« je povedal.



V Sloveniji smo na srečo ohranili javno zdravstvo, je ocenil in dodal, da ob današnjem dnevu vsem želi, da ohranijo lastno zdravje.

Spomnil je še, da mineva sto let od pandemije španske gripe. Poudaril je, da se je zdravstvo od takrat precej spremenilo, napredovalo in da je danes mogoče ozdraviti številne bolezni, ki so v preteklosti veljale za neozdravljive.





Minister Cigler Kralj je opozoril, da je vlada s prvim tako imenovanim koronapaketom pokrila približno milijon prebivalcev, eno ključnih področij ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je trenutno priprava jasnih interpretacij zakona in čim enostavnejša uveljavitev zakona. Kot eno ključnih institucij je v tem kontekstu izpostavil zavod za zaposlovanje.

Včeraj se je sestal s predstavniki sindikatov, šolstva in socialnovarstvenih zavodov, ki jih je ocenil za zahtevne pogajalce, za nekatere njihove predloge pa že zagotovil, da jih bodo na ministrstvu podprli v smislu priprave umestitve teh predlogov v drugi tako imenovani protikorona paket. Mednje sodi, denimo, rešitev, da tistim, ki ostanejo brez dela med krizo, dajo možnost kriznega nadomestila. Druga je izenačenje zaposlenih v koncesionarskih in javnih socialnovarstvenih zavodih.

Po njegovih besedah se je na nedavno pobudo o začasni selitvi starostnikov iz ogroženih domov k sorodnikom odzvalo le malo ljudi. Svojce je iz domov vzelo le nekaj, manj kot deset družin. Gre za zahtevno odločitev, predvsem zaradi pogoja, da se v času epidemije oskrbovanec ne more vrniti v dom.



Lidija Jerkič je včerajšnji sestanek z Janšo in delom vlade ocenila kot pot k vzpostavitvi socialnega dialoga, o katerem še ni mogoče govoriti. Janša je po njenih besedah včeraj napovedal, da bo vlada svoje predstavnike v tem dialogu imenovala do konca aprila.

Sindikati s tem, da dialog v času krize ne poteka, ne morejo biti zadovoljni, je povedala in dodala, da bodo sindikati sledili izpolnjevanju obljube vlade, da bo poskrbela za vse. Za to bo priložnost ob ustvarjanju drugega protikorona paketa in tudi tretjega tovrstnega zakona, ki se bo nanašal na izhod Slovenije iz krize.

Navedla je niz tovrstnih področij in vprašanj, govor je bil tudi o predlogu izplačevanja regresa v obliki bonov, namenjenih potrošnji za domače turistične kapacitete, ki je dvignil veliko prahu in ga ZSSS zavrača. Kot je povedala, so prejeli zagotovilo, da enostransko odrejanje letnega dopusta in regresa v obliki vrednotnic ni bilo predlog vlade.

Veseli jo, da je na voljo vse več varovalne opreme za delavce v okolju neposredne nevarnosti okužbe. Apelirala je, da se ustrezne razmere zagotovijo za vse.


 

V ZSSS po sprejetju prvega interventnega zakona razočarani

Kot so pisali, bodo predstavniki sindikatov vključeni v eno od petih delovnih skupin, ki pripravljajo predloge za pripravo drugega svežnja interventnih ukrepov za blaženje posledic epidemije koronavirusa. Tak je bil eden od zaključkov včerajšnjega sestanka.

»Sestanek je bil konstruktiven,« je včeraj po srečanju ocenila Jerkičeva in dodala, da so jim sogovorniki z vladne strani zagotovili, da bodo vse pripombe, ki so jih posredovali sindikati in niso bile vključene v prvi zakon, spet pretresli. Takrat so predlagali zmanjšanje DDV za osnovne življenjske artikle in zamrznitev cen hrane.

Znano je, da je ZSSS po sprejetju prvega interventnega zakona izrazil razočaranje nad njegovo vsebino, saj so, po njihovem mnenju, brez ustreznih rešitev ostale številne skupine tako ali drugače zaposlenih in tudi brezposelnih, nedodelanih je ostalo več institutov.
 

V ljubljanskem UKC hospitaliziranih 52 bolnikov

Kaj je ECMO in kako deluje, v videu pojasnjuje doc. dr. Vojka Gorjup.


 

V UKC Ljubljana, v intenzivni terapiji