Učitelji naj se odločijo, ali je treba prilagoditi ocenjevanje

Število novih okužb je tudi ta ponedeljek nizko, saj se nanaša na nedeljo, opravljenih je bilo malo testov. Po podatkih sledilnika za covid-19 so v Sloveniji včeraj potrdili 293 novih okužb z novim koronavirusom. Opravili so 1293 PCR-testov in 1441 hitrih antigenskih testov.

Pozitivnih je bilo 264 PCR-testov (20,4 odstotka), 29 okužb pa so odkrili s hitrimi testi. Po podatkih sledilnika je sicer v Sloveniji trenutno 18.350 aktivno okuženih oseb.

Današnji dan je sicer predvsem v znamenju množičnega testiranja zaposlenih v šolah pred jutrišnjim odprtjem vrtcev in osnovnih šol za učence prve triade v devetih regijah z boljšo epidemiološko sliko.

Na dopoldanski vladni novinarski konferenci so sodelovali državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, direktor Zavoda RS za šolstvo dr. Vinko Logaj, klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin – direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše ter dr. Maja Drobnič Radobuljac, vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

Izjave si lahko ogledate tukaj:



Voditeljica Maja Bratuša je uvodoma povedala, da je povprečno število okužb v Sloveniji v zadnjem tednu znašalo 1232. To število se še vedno rahlo znižuje, manj izrazito pa se znižuje drugo število, ki prav tako vpliva na morebitno sproščanje zaščitnih ukrepov, namreč število hospitaliziranih. Padec števila obolelih s covidom-19 v bolnišnicah je še vedno opazen, a ni več tako izrazit. Trenutno je v slovenskih bolnišnicah 1173 pacientov, 192 na intenzivni negi. Epidemiološke razmere se več ne izboljšujejo tako izrazito.
 

Zvečer evalvacija današnjega testiranja zaposlenih v šolah

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je hitro testiranje zaposlenih v vrtcih in šolah označila za doslej najbolj množično testiranje okužb z novim koronavirusom v Sloveniji. V Sloveniji stališče pristojnih služb glede uporabe mask FPP2, ki so jih, denimo, v Avstriji uveljavili kot obvezne na sredstvih javnega prevoza in v trgovinah, še čakamo, je povedala. Priporočene ostajajo kirurške.

Angleški sev je bolj agresiven, pokaže ga poseben reagent. Pri nas glede tovrstnega določanja nismo najbolj razviti, ne poznamo ga še dovolj. Poznamo ga iz britanskih poročil. Ni razloga, da ga z ukrepi ne bi omejili. V Sloveniji je za zdaj verodostojno potrjen le en primer pri osebi, ki je v karanteni. Po priporočilih EU se bo od pet do deset odstotkov PCR-testov dodatno preverjalo še s testi za odkrivanje angleškega seva. Zaščitni ukrepi ne glede na prisotnost tega seva ostajajo isti. Posvetovalna skupina se bo glede morebitnih sprememb znova sestala v sredo.



Evalvacijo celotnega današnjega poteka testiranja zaposlenih v šolah bodo naredili zvečer. Predvideno je ponavljanje vsak teden. V kakšni obliki in kako bo to vplivalo na pouk, saj bodo učitelji zasedeni s testi, trenutno še ni določeno.
 

Učitelji naj v načrt ocenjevanja bolj vključijo raznolike načine ocenjevanja znanja

Kot je povedal direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj, so v priporočilih pedagogom izpostavili posvečanje posebne pozornosti tistim, ki v času pouka na daljavo niso imeli dostopa do ustreznih sredstev, do interneta. Enako tistim iz ranljivejših okolij ali tistim, ki v tem času niso dosegli ustreznega uspeha. Pomembno je zagotoviti tudi čas za uvajalno obdobje, prilagoditev na nov šolski ritem.

Izpostavil je tudi vlogo dodatnega utrjevanja obravnavanih vsebin iz časa pouka na daljavo, ob tem tudi letne priprave in načrta ocenjevanja. Učitelji naj se odločilo, ali in v kakšni meri je treba načrt ocenjevanja prilagoditi. V načrt ocenjevanja morajo bolj vključiti različne oblike ocenjevanja.

Zavodu za šolstvo se zdi pomembno tudi sprotno beleženje ciljev, ki bodo v tem šolskem letu obravnavani manj poglobljeno ali ostali neuresničeni. »Ob zaključku šolskega leta bo potrebno v strokovnih aktivih in na zaključnih pedagoških konferencah izdelati načrt, katere cilje, kako in kdaj bodo učenci v prihodnjih letih šolanja lahko nadoknadili ali nadgradili,« je povedal.

Učiteljem svetuje, naj uporabijo različne oblike ocenjevanja znanja in ohranijo tesnejše sodelovanje s starši tudi po ponovnem odprtju šol. »Dosedanje angažiranje učiteljev, učencev, ravnateljev in staršev ter pripravljenost ob odpiranju šol dajejo zagotovilo, da lahko šolsko leto uspešno končamo,« je še povedal Logaj.
 

Med otroki, ki se bodo vrnili, bodo velike razlike

Vodja enote za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana ​Maja Drobnič Radobuljac je opozorila na epidemijo duševnih motenj pri mladih v zadnjih desetletjih. V zadnjih 25 letih se je število primerov motenj pri otrocih in mladostnikih povečalo za kar 60 odstotkov. 

Glede novice, da naj bi se v aktualnem času v Sloveniji do 30-odstotno povečalo število poskusov samomora pri otrocih in mladostnikih, pa je opozorila, da so to zaznali le v eni pediatrični bolnišnici. Po drugi strani so v eni izmed preostalih zaznali 25-odstotni upad tovrstnih primerov.

Trenutni podatki osrednjih treh hospitalnih in urgentnih psihiatričnih služb za otroke in mladostnike v Sloveniji kažejo na povprečen upad ali nespremenjeno število otrok in mladostnikov z nujnimi psihiatričnimi stanji, ki iščejo pomoč. Uradnih statističnih podatkov sicer še ni, je še opozorila Maja Drobnič Radobuljac.

Porast iskanja pomoči je bil sicer doslej najizrazitejši v obdobjih pritiskov med šolskim letom, tipično decembra in januarja, torej pred zaključkom prvega ocenjevalnega obdobja, ter maja in junija, pred zaključkom drugega obdobja. Lani je bila v času epidemije razlika ta, da so porast zaznali že konec oktobra.

Drobnič Radobuljčeva je še poudarila, da bodo ob ponovnem odprtju dela šolstva med otroki, ki se bodo vrnili k pouku, velike razlike. Nanje morajo biti strokovnjaki, učitelji, zelo pozorni.
 

Pomoči ne iščejo pravočasno

Direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Mateja Hudoklin je uvodoma povedala, de je bilo v njeno ustanovo lani napotenih manj otrok in mladostnikov. Skrajšala se je tudi čakalna vrsta za pregled. Če je januarja 2020 nanj čakalo 420 otrok in mladostnikov, jih danes le 101.

Opazili so trend, da otroci in starši pomoči ne iščejo pravočasno, ko jo, pa so lahko težave že tako izrazite, da potrebujejo hospitalno obravnavo. Opazili so tudi, da so težave otrok, ki so jih imeli že pred epidemijo, še težje in izrazitejše. Postalo je očitno, da ima šola pri varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov zelo pomembno vlogo. Zato je čas vrnitve pomemben tudi z vidika prepoznavanja stisk.

Opozorila je tudi na pomen tega, da se učitelji zavejo, da bodo morda otroci potrebovali več časa za prilagoditev. Pomembno je, da se jim poskuša pomagati v okolju, kjer preživijo največ časa. Ključni so učitelji, razredniki in šolski svetovalci. 

Na vprašanje, ali se ji zdi vpis otroka v vrtec – ta ni nujen – v sedanjih okoliščinah, ko lahko vrtce kmalu znova zaprejo, smiseln, je povedala, da je otroke, ki so bili pred epidemijo že vključeni v vrtce, priporočljivo vpisati tudi sedaj. Je pa potrebno vzeti v zakup ponovno uvajalno obdobje.