Po podatkih sledilnika za covid-19 so v torek v Sloveniji opravili 6212 PCR-testov in 24.233 hitrih antigenskih testov ter potrdili 1209 novih okužb. Delež pozitivnih na PCR-testih je bil 19,5-odstoten. Skupno število aktivnih primerov znaša 10.750. Sedemdnevno povprečje okuženih je znašalo 761. V bolnišnični oskrbi je 516 oseb, od tega jih je na intenzivni negi 82. V torek je umrlo 11 bolnikov s covidom-19, kažejo podatki, ki jih je vlada objavila na svojem twitter profilu.
Podatki o 14- in sedemdnevni incidenci na ravni države in tudi za nekatere regije (predvsem za obalno-kraško, osrednjeslovensko pa tudi gorenjsko regijo) so nekoliko slabši, saj se je tudi štetje spremenilo. Na ravni države je 509, v obalno-kraški regiji pa je 869,3. Sedemdnevna incidenca je na ravni države 253,7, v obalno-kraški regiji pa je 427, je na novinarski konferenci povedala
Maja Bratuša. V skladu z načrtom sproščanja se še vedno nahajamo v oranžni fazi, danes bo vlada na seji govorila o epidemioloških razmerah, o zamejevanju širjenja novih različic virusa, govorili naj bi tudi o predlogu za vrnitev še preostalih dijakov v šole po modelu C.
Višji podatki o številu okužb ta teden ne pomenijo nujno poslabševanja razmer. Obseg testiranja je namreč rekorden. V ponedeljek je bilo opravljenih več kot 49 tisoč hitrih testov. Ob predpostavki 1,5 odstotnega deleža (toliko je bil delež odkritih okužb med testiranimi preden so začeli odkrite okužbe s HAT potrjevati s PCR) je bilo s HAT odkritih okoli 700 okužb. Ker se rekorden obseg testiranja nadaljuje, je pričakovati, da bo to dal ugodne rezultate v štirih do šestih tednih. V vmesnem času pa je pričakovati nekoliko poslabšano statistiko, oziroma skromen upad odkritih okužb.
Pogled po regijah pokaže, da je Posavje že izpolnjuje pogoje za zeleno fazo, v rumeni fazi je še jugovhodna Slovenije, v rdeči je obalno-kraška (ta bo zaradi nobega porasta vsaj še en teden v rdečem), ostale regije so v oranžni. K. L.
Aktualne podatke o epidemiji sta predstavila dr. Marta Grgič Vitek, Nacionalna koordinatorica programa cepljenja z NIJZ, in prim. doc. dr. Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma Maribor:
V februarju so bile napovedane dobave cepiva izpolnjene. V marcu predvidevajo dobavo 246.000 odmerkov cepiva, je povedala dr.
Marta Grgič Vitek z NIJZ. S prvim odmerkom je bilo cepljenih že 125.429 oseb oziroma šest odstotkov prebivalcev, z drugim pa 51.505 oseb oziroma dva in pol odstotka prebivalcev Slovenije. Precepljenost s prvim odmerkom v Sloveniji je blizu povprečja EU, precepljenost z drugim odmerkom pa je nad povprečjem EU.
Po spolu je cepljenih nekaj več žensk kot moških, predvsem zato, ker so bili na prioritetni listi zdravstveni delavci in starejše osebe, kjer je večji delež žensk kot moških. Med delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni okužbi, je bilo s prvim odmerkom cepljenih 55 odstotkov, z drugim pa 46 odstotkov zdravstvenih delavcev. Približno četrtina delavcev je covid-19 že prebolelo.
V starostni skupini med 80 in 84 letom je bilo s prvim odmerkom precepljenih 50 odstotkov oseb, začel pa je tudi naraščati delež cepljenih v starostni skupini med 75 in 79 let. Te bodo cepili tudi dalje v mesecu marcu, je pojasnila Grgič Vitkova. Po regijah glede precepljenosti prednjači goriška regija. Cilj strategije cepljenja je zmanjševanje smrtnih primerov in težkih potekov bolezni covida-19 ter posledično razbremenitev zdravstva. Zato je prva prioriteta, da se najprej pocepijo najbolj ranljive skupine, to so starostniki in kronični bolniki.
FOTO: Leon Vidic/Delo
NIJZ tudi ves čas poleg nadzora nad spremljanjem cepljenja spremlja tudi neželene učinke cepljenja; izvajalci cepljenja posredujejo podatke v elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju. Med resne neželene učinke sodijo: življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, prirojena anomalija, druga klinično pomembna stanja in smrt. Doslej so prijeli 13 prijav o resnih neželenih učinkih: pri petih primerih je šlo za smrt, od tega je za dve smrti komisija že ugotovila, da je verjetnost, da je smrt povezana s cepljenjem, majhna. Za preostale tri primere povezave še preverjajo. Štiri osebe so bile zaradi resnih neželenih učinkov hospitalizirane. Kot je pojasnila dr. Marta Grgič Vitek iz cepilnih centrov poročajo, da večinoma končujejo s cepljenjem v starostni skupini 80 let in več, začenjajo pa s cepljenjem mlajših, pa tudi kroničnih bolnikov in nepokretnih bolnikov tudi na domu. Iz nekateri centrov izpostavljajo kadrovsko in organizacijsko zahtevnost cepljenja.
FOTO: Voranc Vogel/Delo
Jernej Završnik, direktor zdravstvenega doma Maribor, je povedal, da imajo v Mariboru danes pocepljene vse, ki so stari 80 ali več let. 1586 starejših od 75 in 4478 starejših od 70 let na cepljenje še čaka. Na čakalnem seznamu imamo skupaj približno 21.000 ljudi, ki čakajo na cepljenje. Skupaj so cepili 13.597 oseb, od tega jih je bilo s prvim odmerkom cepljenih dobrih devet tisoč, z drugim pa 4957.
V marcu bodo prejeli 44.000 odmerkov cepiva, na teden bodo morali cepiti 10.000 ljudi. »Od ponedeljka dalje bomo cepili v Univerzitetnem športnem centru Maribor, kjer bo deset cepilnih mest.« Pacienti se lahko naročajo prek aplikacije, prek emaila ali pokličejo po telefonu. Pri starejših, ki so večinoma manj vešči tehnologije, je bilo bistveno več klicev, veliko obremenitev je predstavljalo to, da so bolnike dobili za cepljenje. Kot je dodal, bodo za cepljenje prvi na vrsti tisti, ki se bodo najprej prijavili. Ker bo verjetno odmerkov cepiva AstraZenece več, se zna zgoditi, da se bo prej cepilo mlajše od 65 let,
upoštevajoč novo strategijo cepljenja.
Že danes so šolam poslali obvestilo, da so pripravljeni tudi za cepljenje šolnikov. Dobili so 5500 odmerkov cepiva AstraZenece, s katerim bi lahko prihodnji teden cepili vse šolnike. Vsakodnevno izvajajo tudi preventivne hitre brise, hodijo po šolah, dela je ogromno, a kot dodaja Jernej Završnik, so kos tem izzivom tudi v duhu tega, da je v tej situaciji to tudi njihova dolžnost.
Komentarji