Aktualni izzivi skozi prizmo vodilnih psihologov

Kaj je toksičen vodstveni slog politikov? Kakšne so prednosti psihološkega profiliranja na podlagi spletnih virov in kako jih je mogoče zlorabiti za masovno manipulacijo? Kakšne čustvene stiske povzroča podnebna kriza mladim? Kakšna je vloga duševnega zdravja za izjemne športne dosežke? To je le peščica tem, o katerih bodo številni vrhunski strokovnjaki predavali na 17. evropskem kongresu psihologije, ki se bo jutri začel v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost – tako so v Društvu psihologov Slovenije (DPS) naslovili dogodek pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA), na katerem se bo do petka zvrstilo več kot 918 predstavitev zadnjih dognanj s področij razvojne, klinične, okoljske, socialne, organizacijske in še številnih drugih vej te znanosti, ki, kot se je izrazila Tanja Kajtna iz DPS, človeštvu lahko pomaga pri reševanju ključnih družbenih izzivov. Po njenih besedah bodo navzoči vodilni znanstvenice in znanstveniki, ki se ukvarjajo z najbolj aktualnimi temami.

»Želimo, da bi to bila priložnost, da še utrdimo vse večje zavedanje o pomembnosti duševnega zdravja. Dostop do strokovnjakov za večino tistih, ki trpijo zaradi duševnih motenj in nevrorazvojnih motenj, je še vedno premajhen, čakalne vrste so predolge. Možnosti preventivnih programov niso izkoriščene. Število šolskih svetovalnih delavcev in psihologov v izobraževalnih ustanovah je še vedno premajhno,« je ugotovitve o stanju pri nas strnila Tanja Kajtna. Glede na naše raznovrstno kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo, vojna žarišča in težave z duševnim zdravjem, ki jih je pred kratkim prinesla pandemija, prispevki psihologije za naše družbeno okolje še nikoli niso bili pomembnejši, so prepričani v DPS.

Po besedah Marka Vrtovca, predsednika organizacijskega odbora kongresa, na katerem bodo gostili več kot tisoč psihologov iz 70 držav, je med cilji dogodka še večja mednarodna uveljavitev slovenske psihologije, ljudem, ki se ukvarjajo s to stroko, omogočiti stik z najnovejšimi izsledki znanosti in največjimi imeni s področja psihologije v svetu. »Hkrati želimo javnost in odločevalce opozoriti, da je skrajni čas, da se tudi v Sloveniji uredi položaj psihologa in psihologije. Smo namreč ena redkih držav v Evropi, kjer to ni urejeno z zakonom. Zakon o psihološki dejavnosti bo precej bolj zaščitil uporabnika naših storitev in hkrati omogočil boljšo in enakomernejšo dostopnost do storitve psihologov za vse državljane,« je prepričan Marko Vrtovec.

»Glavna tema kongresa je umestitev psihologije kot ene središčnih znanosti v omrežje znanosti, kar smo v Društvu psihologov Slovenije smiselno povezali z zelo zanimivim in poučnim čebeljim vedenjem. Čebele namreč predstavljajo pomemben del slovenske kulture, od umetnosti in medicine, rumena nit našega kongresa je raziskovanje značilnosti sodelovanja, ki vodijo k odličnosti procesov in dosežkov, kot poudarjamo s psihološkega vidika,« je predstavila dr. Mojca Juriševič, predsednica znanstveno-programskega odbora, ki smisel tega velikega dogodka vidi tudi v ustvarjanju okolja za kritično izmenjavo znanstvenih in strokovnih spoznanj med psihologi z različnih področij in kontekstov ter za refleksijo, ki ohranja znanost na kakovostni ravni. Prav to vprašanje, kako pripraviti oziroma posodobiti standarde kakovosti prepoznavajo kot izzive lastne stroke.

Udeleženci se bodo ukvarjali tudi z etičnimi dilemami in s tem, kako ohranjati vlogo psihologije v hitro spreminjajočem se družbenem okolju ter kako poenotiti sistem delovanja znotraj Evrope.