Absolutna vladna prepoved mirnih shodov problematična

Trenutna absolutna prepoved vseh shodov v državi je problematična, zato bi morala vlada omogočiti vsaj tiste oblike mirnih shodov, ki so epidemiološko varne, je bilo slišati na nocojšnjem spletnem večeru na temo protestov v času epidemije. Tega sta pripravila predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Pritličje.



V razpravi so sodelujoče sogovornice opozorile, da je epidemija koronavirusa posegla v številne temeljne pravice, med drugim v pravico do mirnega zbiranja in izražanja mnenja. Takšno omejevanje temeljnih pravic je sicer dopustno v primeru, ko gre za varovanje zdravja ljudi, a mora biti dobro epidemiološko utemeljeno in časovno omejeno, je bilo slišati.


 

Zbiranje do deset ljudi dovoljeno, protesti ne

Pravnica Barbara Rajgelj je v predvajanem videoposnetku povedala, da je bila v Sloveniji pravica do mirnega zbiranja od razglasitve epidemije pred enim letom do danes precej omejena, večino časa pa v celoti prepovedana. Trenutno je z odlokom na javnih krajih dopustno zbiranje do deset ljudi, a so shodi, tudi protestni, kljub temu prepovedani.

Po njeni oceni je prišlo do tega, da je tisto, kar je po ustavi manj varovano, dovoljeno v večji meri, kot je dovoljeno tisto, kar je z ustavo manj varovano. Tako je mirno zbiranje, ki je zavarovano z ustavo, prepovedano, nakupovanje v trgovinah, ki bi se ga verjetno dalo urediti tudi drugače (denimo z dostavo ipd.), pa je dovoljeno, je opozorila.

Sanja Jovičić z Evropske pravne akademije (European Academy of Law) je opozorila, da je popolna prepoved neke pravice problematična z vidika Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice namreč izhaja, da tudi v izrednih razmerah bistva določene pravice ni mogoče povsem izničiti, je dejala.


 

Epidemija kot test za demokracijo

Tudi zato po oceni Nataše Posel iz Amnesty International Slovenija splošne prepovedi mirnega zbiranja v Sloveniji ne bi smelo biti, zato da gre za nesorazmeren ukrep. Policija tudi ne bi smela uporabljati sistema za prepoznavanje obrazov protestnikov in metod za njihovo zastraševanje, kot je na primer popisovanje ljudi, ko so na poti na protest.

Ko gre za kaznovanje ljudi, ki se udeležujejo protesta, bi se morali po besedah Jovičićeve organi osredotočiti na zgolj tiste kršitve, ki dejansko pomenijo nevarnost za širjenje virusa, medtem ko na primer izražanje protesta iz avtomobila ne bi smelo biti sankcionirano. Nasploh pa bi morale biti kazenske sankcije, ko gre za svobodo govora, izjema in ne pravilo, je menila.

Aktivna protestnica Sanja Fidler iz Protestivala je izrazila upanje, da kazni in prepovedi ne bodo ustavile civilne družbe in da se bo aktiviral še njen večji del, posebej danes ko so na oblasti ljudje, ki zlorabljajo položaj za represijo. »Kot posamezniki in skupnost smo zavezani k temu, da se zoperstavimo in izrazimo kritiko,« je dejala. Nasploh so se vse sogovornice strinjale, da so epidemija in z njo povezane omejitve svojevrsten test za demokracijo.