Znanstveniki dokazali, da plastika škodi tudi človeku

O škodljivih učinkih plastike je bilo že kar nekaj napisanega, sploh kar se tiče onesnaženja. Če se je človek do sedaj še lahko distanciral od tega problema, pa se po najnovejši raziskavi ne more več. Znanstveniki so namreč dokazali, da je plastika našla pot že v sam človeški organizem. Onesnaženje s plastiko torej ni več problem, ki ga mnogi sicer vidijo, a le skomignejo z rameni, postal je namreč zelo oseben problem in ne izvzema več nikogar. Plastika je postala onesnaževalec slehernega živega bitja.

Znanstveniki, ki so poskušali oceniti koliko plastike nevede pojemo in popijemo vsakodnevno, so pri vseh udeležencih v raziskavi našli drobne delce plastike oziroma mikroplastiko. Kot so ugotovili, bi vir plastike v telesu lahko prihajal tudi od uživanja rib in pitja iz plastičnih plastenk.

Pobudniki raziskave so dejali, da je praktično nemogoče, da bi se ljudje popolnoma izognili plastiki, saj bi to pomenilo, da morajo prenehati jesti in piti. Plastika v človeškem sistemu povzroča tveganje za nastanek bakterijskih okužb, naselitev škodljivih kemikalij v telo, draženje črevesne flore in vpliva na imunski sistem.

»To je prva študija te vrste in potrjuje, kar smo že dolgo sumili, to je, da plastika na koncu doseže črevesje človeka. Posebno skrb predstavljajo bolniki z gastrointestinalnimi boleznimi. Najmanjši delci mikroplastike lahko vstopijo v krvni in limfatični sistem ali celo dosežejo jetra. Zdaj ko imamo prvi dokaz za mikroplastiko znotraj človeškega organizma, potrebujemo nadaljnje raziskave, kaj to pomeni za zdravje človeka,« pravi raziskovalec Philipp Schwabl.



Na stotine kosov mikroplastike je bilo najdenih v slehernem vzorcu blata udeležencev v raziskavi, ki je bila izvedena na medicinski univerzi na Dunaju, v njej pa so sodelovali raziskovalci s celega sveta. Rezultati so pokazali, da so bili vsi vzorci blata pozitivni na prisotnost mikroplastike, identificirali pa so devet različnih vrst. Najbolj pogosto so odkrili polipropilen in polietilentereftalat (PET), ki se običajno nahajata v embalaži za hrano in pijačo.



Udeleženci v raziskavi so pisali dnevnik prehrane preden so bili njihovi vzorci dani v laboratorij v analizo. Kot so pokazali zapiski, so vsi udeleženci uživali hrano, ki je bila zavita v plastično embalažo ali pili iz plastične plastenke. Noben od udeležencev ni bil vegetarijanec, nekaj od njih pa jih je uživalo morske ribe.

Najdena mikroplastika v vzorcih je bila velika med 50 in 500 mikrometri. Za primerjavo: človeški las meri med 17 in 181 mikrometri.



Okoli dva do pet odstotkov vsake proizvedene plastike konča v morju, kjer jo užijejo ribe ali druge morske živali. Nezanemarljive količine mikroplastike so odkrili tudi pri tunah, jastogih, kozicah in školjkah. Majhni delci plastike so postali tudi del zraka, ki ga dihamo.

Zelo verjetno je, da se hrana med različnimi stopnjami predelave ali kot rezultat pakiranja onesnaži s plastičnimi delci. Sintetične tkanine so prav tako pomemben vir mikroplastike v okolju, saj vlakna iz naših oblačil kot obdelane ali neobdelane odplake končajo v morju in rekah.



»Plastični izdelki so prisotni v vsakdanjem življenju in ljudje so na različne načine izpostavljeni plastiki. Nisem pričakoval, da bodo vsi vzorci pozitivni,« pravi Schwabl. »Če človeštvo ne spremeni trenutnega stanja, se bo onesnaženost s plastiko še povečevala.«
 
»To je še eno šokantno odkritje, ki kaže na to, kako dramatično plastika onesnažuje sleherni vidik našega obstoja,« pravi predstavnica britanske veje mednarodne okoljevarstvene organizacije Greenpeace Louise Edge. »Globalni problem s plastiko je povsem izpod nadzora. Potrebujemo urgentne ukrepe s strani vlad, da drastično zmanjšamo uporabo plastike, tisto, ki pa jo uporabimo (a le če je povsem nujna) pa jo moramo primerno reciklirati.«

»Gre za zelo zanimivo študijo, ki poudarja, da smo ljudje vsak dan izpostavljeni mikroplastiki,« pa se je na izsledke raziskave odzval Alistair Boxall iz oddelka za okolje v Univerzi v Jorku.