Zelen promet je priložnost za Slovenijo

Ljubljana – Slovenska avtomobilska industrija proizvede deset odstotkov BDP in zaleže za petino slovenskega izvoza, zdaj pa je pred prelomnico. Do leta 2050 je evropski cilj: nič žrtev v prometu, nič emisij in nič prometnih zamaškov. Slovenija lahko postane referenčna država zelene mobilnosti, brez sodelovanja pa lahko tudi zaostane.

Avtomobilska industrija predstavlja štiri odstotke BDP v Evropski uniji in zaposluje 12 milijonov oseb, prav tako je največji zasebni investitor v raziskave in razvoj, je opozoril Miro Cerar, zunanji minister. Promet pa je pred velikimi nalogami in tudi priložnostmi, je pojasnila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Zgodba evropskega prometa ni le zgodba tehnologij, ampak veliko več, zgodba miru, demokracije in povezovanja. Brez prometnih povezav v vseh oblikah ni sodelovanja, ni pretoka blaga. »Upam, da bomo kmalu govorili o prometni uniji,« je dejala na konferenci Slovenija - referenčna država zelene mobilnosti na GZS.

Med ključnimi ciliji je poudarila povečanje povezljivosti EU in učinkovitosti prometa ter omejitve negativnih posledic uspeha, kar je določeno v ciljih za leto 2050. Bulčeva je opozorila predvsem na razogljičenje in digitalizacijo, ki brez močne podpore inovacij in investicij ter globalne razsežnosti rešitev ne bi dobila dovolj obsega, da se uresničita. »Vsak projekt, ki ga bomo podprli, mora vključevati te cilje razogljičenja in digitalizacije, poleg tega bo moral biti podprt tudi z naložbami in inovacijami. Vedno bo treba odgovoriti tudi na vprašanje, kdo so ljudje, ki bodo zaradi določenega projekta ali predpisa bolje živeli,« je dejala Bulčeva.

S povezovanjem in pilotskimi projekti do denarja

»Razmišljajte globalno, tako je načrtovano evropsko financiranje,« je opozorila Bulčeva in slovenski politiki predlagala, naj se poveže z Avstrijo in Madžarsko v testno območje. Takih območij bo v EU več in vanje se bo tudi prednostno stekal denar, saj »hočemo naše standarde mobilnosti prenesti na globalno raven«. »Kdor bo ostal zadaj, bo zadaj. Bodite dejavni v pilotskih projektih, v zgodnjih fazah, ko se politika šele pripravlja,« je povedala komisarka, ki ni prepričana, da bomo cilje dosegli le z električnimi vozili. Komisija je, kar se goriv tiče, tehnološko nevtralna. »Želimo omogočiti nove modele prometa, energetike in informacijskih tehnologij. Evropski razpisi bodo pospešeni že januarja,« je napovedala Bulčeva.



Dodala je še, da bodo komisija, parlament in svet kmalu opravili trialog o zmanjšanju emisij, prihodnje leto bo sledil trialog o čistih vozilih. Pripravljajo tudi akcijski načrt za baterije, ki jih bo mogoče reciklirati ter bodo brez litija in dvosmerne. »Zelo vesela sem, da je Slovenija vodilna partnerica za nove surovine,« je dejala Bulčeva in dodala, da bo v novi finančni perspektivi med letoma 2021 in 2027 za čist promet namenjenega več denarja, skupaj z zasebnim sektorjem naj bi vsota dosegla 700 milijard evrov. »Pomembno je sodelovati; ko so osnove že izglasovane na komisiji, v parlamentu in svetu, je prepozno,« opozarja Bulčeva in dodaja, da so dvosmerne baterije jasno izražena pobuda iz Slovenije, ki je zdaj zapisana v vse evropske dokumente. Priložnost Slovenije je tudi to, da je EU podpisala sporazum o prometnih povezavah z državami na Balkanu.

Stephen Neugebauer, predsednik Evropske tehnološke platforme za cestni transport in direktor razvoja BMW Group, vidi glavne cilje, ki jih je treba doseči na področju cestnega prometa prihodnosti, v brezhibni mobilnosti ljudi in blaga, stoodstotno obnovljivi energiji, viziji skoraj nič nesreč in poškodb, mobilnosti brez emisij v urbanem okolju ter z zanemarljivimi emisijami na podeželskih območjih. Evropa je vodilna na svetu na področju inovacij, proizvodnje in storitev v prometu. »Razogljičenje in digitalizacija cestnega prometa sta za evropsko družbo zelo pomembna. Zeleno in digitalno je treba združiti in izkoristiti prednosti obeh,« pravi Neugebauer.

Opozoril je, da se proizvajalci avtomobilov ne morejo več posvečati le avtomobilom, temveč celotnemu prometnemu sistemu. Opozoril je, da Evropa še ni dovolj uspešna pri postavljanju polnilnic, šele za leto 2025 je predvideno, da bo moralo imeti vsako deseto parkirno mesto tudi polnilnico za električna vozila. Treba bo urediti tudi povezavo med stavbami in električnimi vozili. Iztok Seljak, ambasador Edisona, projekta strateškega razvojnega inovacijskega partnerstva za mobilnost (Srip ACS+), je napovedal, da bo v prihodnjih dneh v Kopru uvedenih prvih pet ali šest električnih vozil z novimi polnilnimi postajami, v dveh do treh mesecih bo uvedenih veliko električnih koles in prvi štirje električni avtobusi. Taki projekti sledijo v sedmih slovenskih turističnih destinacijah, so pa pot do prvega avtobusa na induktivno polnjenje.

Razstava mobilnosti

Na razstavi na sedežu GZS bo do 19. decembra odprta razstava celovite ponudbe, izdelkov in storitev mobilnosti in avtomobilske industrije. Organizirana je kot razstavni salon rešitev in izdelkov s poudarkom na inovativnih dosežkih in rešitvah Slovenije. Predstavljajo se brezpilotna zračna vozila, kolesa, eksperimentalna vozila, sestavne komponente in drugo. Tako je prisoten Avant car kot sodoben ponudnik mobilnosti, Alpra Design nastopa kot oblikovalec kolesa Noordung, startup Cafuta razstavlja svoje leseno kolo, C-Astral prikazuje brezpilotno letalo, Srednja šola Koper pa raketo. Razstavljajo tudi TPV, Domel, Akrapovič, Hidria, Kolektor, Mahle electrics, AV living lab, AMZS, Emrax in Ionex.