Arktika se segreva z rekordno hitrostjo, kar vpliva na celoten planet, med drugim tudi na ekstremne vremenske pojave v Evropi in ZDA, navaja letošnje poročilo o Arktiki, ki ga je objavila ameriška uprava za oceane in ozračje (NOAA). Vse bolj topel sever vpliva na vremenske vzorce, ki se kažejo kot na primer huda zimska neurja v ZDA in ekstremen mraz, ki je Evropo zajel marca letos. Posebej problematični so nepredvideni vplivi, ki jih ima segrevanje ozračja nad Arktiko, so opozorili avtorji.
Temperature zadnjih petih let od 2014 do 2018 so presegle vse prejšnje rekorde od leta 1900, so zapisali v poročilu, ki ga je sestavilo 81 znanstvenikov iz 12 držav. V zadnjem letu od oktobra 2017 do septembra 2018 je bila letna povprečna temperatura na Arktiki 1,7 stopinje Celzija višja od povprečja v referenčnem obdobju od 1981 do 2010.
»Letošnje leto je bilo drugo najtoplejše na Arktiki od leta 1900, pred njim je le leto 2016,« so zapisali. Prav tako je bila na Arktiki letos druga najmanjša površina morskega ledu. Druge ključne meritve se dotikajo starosti ledu. Kot ugotavljajo, star led izginja. V zadnjih 33 letih se je količina zelo starega Arktičnega ledu zmanjšala za 95 odstotkov.
Severni jeleni se soočajo s številnimi izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Izzivom niso kos. FOTO: Stojan Nenov/Reuters
Velika škoda za tamkajšnje živali
Višje temperature imajo uničujoče posledice na arktični ekosistem. Zaznali so velik upad populacije severnih jelenov, v morju pa so se razrasle alge, zaradi katerih so se pojavile bolezni med morskim življem.
Čeprav je zaradi taljenja ledu več kopnega, je število severnih jelenov upadlo za 56 odstotkov v zadnjih dveh desetletjih. S približno 4,7 milijona živali je število upadlo na 2,1 milijona. Znanstveniki upad pripisujejo vse pogostejšim sušam, ki vplivajo na kakovost tundre, in na to, da so poletja daljša in bolj topla. V teh razmerah se lahko pojavijo paraziti in nadležni insekti. Velik problem je tudi dež, ki se strdi v ledeni oklep. Skozi sneg lahko jeleni dosežejo vegetacijo, skozi led pa s svojimi nosovi ne morejo.
Poročilo se osredotoča na še eno veliko težavo predvsem morskih živali. Tudi na Arktiki so namreč vse višje koncentracije mikroplastike v vodi, ki ogroža ribe, morske sesalce in ptice.
Komentarji