Zaradi podnebnih sprememb drastično zmanjšanje števila kolonij pingvinov

Znanstveniki na Greenpeaceovi odpravi na Antarktiki so pri številnih kolonijah pingvinov opazili drastično zmanjševanje populacije. Nekatere kolonije so se menda zmanjšale za kar 77 odstotkov, odkar so bile pred skoraj 50 leti zadnjič preučevane, za kar so po navedbah znanstvenikov odgovorne predvsem podnebne spremembe, so sporočili iz slovenskega Greenpeacea.

Neodvisni raziskovalci na trenutni Greenpeaceovi odpravi v to regijo so odkrili, da se je prav vsaka preučevana kolonija na Slonovem otoku, ki predstavlja pomemben življenjski prostor severovzhodno od Antarktičnega polotoka, zmanjšala.

Število dolgorepih pingvinov se je zmanjšalo za skoraj 60 odstotkov od zadnjega štetja leta 1971, zabeležili so zgolj 52.786 paritvenih parov dolgorepih pingvinov, kar je po navedbah Greenpeacea »strahovit padec« od števila 122.550, ki so ga zabeležili v prejšnji raziskavi.



»Takšna izrazita upadanja kažejo na to, da se je ekosistem Južnega oceana v zadnjih 50 letih temeljito spremenil in da posledice tega pretresajo prehranjevalno mrežo živalskim vrstam, kot so dolgorepi pingvini. Tudi drugi dejavniki igrajo svojo vlogo, vendar vsi dokazi, ki smo jih zbrali, kažejo na to, da so podnebne spremembe odgovorne za spremembe, ki jih vidimo zdaj,« je povedala izredna profesorica na Univerzi Stony Brook in ena izmed vodilnih raziskovalk na odpravi Heather J. Lynch.

Kot je dejala vodja odprave Greenpeacea na Antarktiki Frida Bengtsson, je poročilo s postaje Esperanza o temperaturnih rekordih na Antarktiki šokantno, a ne presenetljivo. »Da bi zaščitili Antarktiko in druge dragocene ekosisteme, moramo prenehati kuriti fosilna goriva in omogočiti nastanke rezervatov na odprtih morjih,« je poudarila raziskovalka.



Da bo imelo življenje v morjih prostor, kjer si lahko opomore od aktivnosti ljudi in se prilagodi na hitro spreminjajoče se podnebje, po mnenju predstavnice Greenpeaceove kampanje Zaščitimo oceane Katje Podbevšek »nujno potrebujemo rezervate, ki bodo morja zaščitili pred škodljivimi človeškimi dejavnostmi, ne le na Antarktiki, ampak v vseh svetovnih oceanih«. »Če hočemo to ustvariti, je nujno potrebno, da se vlade še letos strinjajo z globalnim sporazumom o zaščiti oceanov, ki bo omogočil zaščito vsaj 30 odstotkov oceanov,« je poudarila Podbevškova.

Ekipa znanstvenikov z Univerz Stony Book in Northeastern je preučevala tudi serije velikih, vendar razmeroma neznanih kolonij dolgorepih antarktičnih pingvinov na otoku Low. »To bo prvič, da bo ta otok, na katerem predvidoma živi približno 100.000 paritvenih parov dolgorepih pingvinov, primerno proučevan, rezultati sledijo,« so zapisali v Greenpeaceu.

Udeleženci in vodje kampanje so ta teden nameščali »izginjajoče« ledene skulpture pingvinov v glavnih mestih po svetu, vse od Seula do Londona in od Buenos Airesa do Cape Towna, in s tem zahtevali takojšnje ter nujno ukrepanje za zaščito življenja v oceanih s sprejetjem mednarodnega globalnega sporazuma o zašiti oceanov.