Zakaj so podnebne spremembe problem?

Zadnja leta veliko govorimo in beremo o podnebnih spremembah in o tem, da je treba narediti nekaj tukaj in zdaj. Kako se čutijo podnebne spremembe že danes?

»Zaradi globalnega segrevanja se povsod po svetu tali led in zmanjšuje se snežna odeja. V polarnih območjih se odmrzuje permafrost. Dviguje se gladina svetovnih morij in vse pogostejše so poplave obalnih območij. Povečuje se pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suše, poplave in neurja,« pojasnjuje Renata Karba iz ustanove Umanotera – Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Njihov glavni cilj je spremljanje novih trendov, uveljavljanje trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah in vzpostavljanje ravnotežja med človekom in okoljem. Vključeni so v številne dejavnosti, aktivno sodelujejo tudi pri projektu LIFE IP CARE4CLIMATE, katerega glavni cilj je prehod Slovenije v nizkoogljično družbo.

Te spremembe že danes vplivajo na naš vsakdan, v bližnji prihodnosti pa so lahko posledice še hujše. »Zaradi njih je ogrožena varnost ljudi in premoženja. Spreminjajo se pogoji za pridelavo hrane, na številnih območjih se zmanjšuje varnost oskrbe s hrano. Spremembe v naravnem okolju, ki so posledica podnebnih sprememb, postajajo glavni razlog za migracije po vsem svetu,« opozarja Renata Karba, ki v nadaljevanju opozarja na spremembe, ki se dogajajo v našem okolju, in hkrati izpostavlja, kaj lahko sami naredimo že danes, da se ne bodo uresničili najbolj črni scenariji.

Kako podnebne spremembe vplivajo na življenje v Sloveniji? Kaj je drugače kot pred 50 ali 100 leti?

Renata Karba FOTO: ssebni arhiv

Tudi pri nas že krepko občutimo povečanje intenzivnosti in pogostosti ekstremnih vremenskih dogodkov. Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja in se je glede na predindustrijsko obdobje segrela že za več kot 2 °C. Poletja so se segrela najbolj od vseh letnih časov. Povečalo se je število vročih poletnih dni s temperaturo nad 30 °C, vročinski valovi so pogostejši, daljši in intenzivnejši. Dolga vroča obdobja so posebej neprijetna v mestih. Visoke temperature in vročinski valovi pomenijo veliko tveganje za zdravje ljudi in v primeru starejših oseb ter kroničnih bolnikov tudi ogrožajo življenja. Delavci v gradbeništvu, turizmu in predelovalnih dejavnosti so v vročih poletjih izpostavljeni čedalje večjemu vročinskemu stresu.

Tako kot v drugih predelih južne in jugovzhodne Evrope tudi v Sloveniji suša postaja stalna spremljevalka kmetijske pridelave ter zmanjšuje kakovost in količino pridelka. Katastrofalne kmetijske suše z razsežnostmi naravne nesreče so vse pogostejše. Po drugi strani pa vse več padavin dobimo v obliki močnih nalivov, ki povzročajo poplave in so povezani z veliko materialno škodo in trpljenjem ljudi.

Na večjih območjih Slovenije je gozdove po katastrofalnem žledolomu leta 2014 prizadelo še več vetrolomov, vsem ujmam pa so sledili še obsežni napadi škodljivcev. Zaradi obsežne sanitarne sečnje in povečane umrljivosti dreves se je v gozdovih zmanjšala lesna zaloga. Posledično se je zmanjšal tudi ponor ogljika in prispevek slovenskih gozdov k blaženju podnebnih sprememb.

Zaradi vse toplejših zim se neustavljivo krčijo alpski ledeniki, višina snežne odeje se je v Sloveniji od šestdesetih let prejšnjega stoletja več kot prepolovila. Pomanjkanje snega in zelene zime prinašajo veliko škodo turizmu. Morda smo tudi ena zadnjih generacij, ki še lahko občuduje Triglavski ledenik pod Kredarico. Ta je ob začetku natančnejših meritev leta 1946 še meril 15 hektarjev, v naslednjih desetletjih se je njegova površina zmanjševala in je zdaj le še zelo majhen ledenik s površino okrog pol hektarja.

Povečuje se pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suše, poplave in neurja. FOTO:  Depositphotos

Kaj bi bilo treba v Sloveniji najprej spremeniti in do kdaj?

Ker je Slovenija tako močno izpostavljena podnebnim spremembam, smo življenjsko zainteresirani za zaustavitev globalnega segrevanja, tako da se povprečna temperatura Zemljinega ozračja v primerjavi s predindustrijskim obdobjem ne bi povišala za več kot 1,5 °C. To bi za Slovenijo še vedno pomenilo segrevanje za 3 °C , vendar pa bi po ocenah znanstvenikov na ta način na svetovni ravni preprečili katastrofalne in nepovratne posledice podnebnih sprememb. Najnujnejša domača naloga Slovenije je zato hitro in močno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. K temu nas zavezuje Evropski podnebni zakon, ki državam članicam skupaj nalaga zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z letom 1990 in podnebno nevtralnost do leta 2050. To pomeni, da sredi stoletja emisije toplogrednih plinov ne smejo presegati zmožnosti naravnih sistemov (najpomembnejši pri tem so gozdovi), da jih odstranijo iz ozračja. K odločnemu ukrepanju je Slovenija zavezana tudi kot podpisnica Pariškega podnebnega sporazuma.

Poleg zmanjšanja emisij oz. blaženja podnebnih sprememb so v Sloveniji nujni ukrepi prilagajanja podnebnim spremembam, ki se jim tudi v prihodnosti ne bomo mogli izogniti. Glede na pojavnost posledic podnebnih sprememb v Sloveniji je najnujnejše prilagajanje v kmetijstvu in upravljanju z vodami. S prilagajanjem že zamujamo, kar kažejo vse večje škode.

Slovenija je in bo najbrž tudi v prihodnosti ostala z vodnimi viri bogata država. Vendar pa se spreminja razporeditev padavin čez leto. Vode imamo sicer dovolj, vendar ne vedno takrat, ko jo najbolj potrebujemo. Za oskrbo z vodo v sušnih mesecih, po drugi strani pa za preprečitev rušilnih učinkov poplav ob dolgotrajnejših obilnih padavinah je treba pospešiti gradnjo vodnih zadrževalnikov in zbiralnikov ter v kmetijstvu nameščanje namakalnih sistemov. Ukrep prilagajanja kmetijstva podnebnim spremembam je tudi prehod v ekološko pridelavo, ki povečuje vsebnost organske snovi v tleh. Zemlja, ki je bogata s humusom, lahko zadrži več vlage in je odpornejša na suše, po drugi strani pa je odpornejša na spiranje ob ekstremnih padavinah. Podnebnim spremembam je treba prilagoditi tudi tehnike obdelave tal in ne nazadnje, kaj sejemo in sadimo.

FOTO:  Depositphotos

Kateri so tisti glavni ukrepi, ki bi jih morali na globalni ravni vodilne države sprejeti že danes?

Najpomembnejši vzroki podnebnih sprememb so znani: zgorevanje fosilnih goriv za proizvodnjo elektrike in toplote ter pogon vozil, emisije v kmetijstvu in industriji ter uničevanje gozdov. Na teh področjih so tudi največji vzvodi za potrebne spremembe: hitra opustitev fosilnih goriv in prehod na energetske sisteme z nizkimi emisijami (predvsem opustitev najbolj umazanega energenta premoga), prehod na trajnostno mobilnost, zmanjšanje živinoreje, prehod na nizkoogljično krožno gospodarstvo ter takojšnje prenehanje uničevanja gozdov in njihova obnova.

Podnebju prijaznejši življenjski slog se osredotoča predvsem na področja mobilnosti, oskrbe s hrano in porabe energije. FOTO: Depositphotos  

Lahko poiščete kakšen dober primer iz slovenske prakse, kjer je skupnost uvedla kakšno konkretno trajnostno spremembo?

Veliko je takšnih skupnostnih dobrih praks, s katerimi dosežemo še veliko večje premike, kot to lahko naredimo posamezniki. V Umanoteri smo številne predstavili in si prizadevamo za njihov prenos v druga okolja v okviru projekta Care4Climate.

V Sloveniji je pri prehodu v podnebno nevtralno družbo najbolj problematično področje prometa, kjer nam rasti emisij še ni uspelo trajno zaustaviti. Zato so dragocena prizadevanja za trajnostno mobilnost na ravni mest in občin. Med občinami je bila na tem področju med prvimi Ljubljana z omejitvijo prometa v mestnem centru, uvedbo sistema za izposojo koles in izboljšanjem pogojev za kolesarjenje, širjenjem mreže mestnega in primestnega potniškega prometa ter uvedbo sistema P+R: parkiraj in se pelji z avtobusom.

Med turističnimi destinacijami je na področju trajnostne mobilnosti ledino oralo Solčavsko z omejitvijo motoriziranega prometa v Logarski dolini. Po ponudbi raznolikih možnosti pa izstopa Bohinj s shemo P+R z brezplačnimi avtobusi, kolesarsko in pohodniško infrastrukturo, hop-on, hop- off avtobusi in shuttle prevozi, polnilnico za električna vozila ter ladjico na električni pogon.

V zadnjih letih so se izboljšali pogoji za postavitev skupnostnih sončnih elektrarn – znižali so se njihovi stroški, pridobiti je mogoče subvencijo Eko sklada in vzpostavlja se podporni regulatorni okvir. Na Jesenicah so tako postavili prvo skupnostno sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi. Občina Ajdovščina pa je med prvimi za skupnostno sončno elektrarno dala na voljo streho na objektu v občinski lasti – šoli v vasi Budanje.

Slovenija je dežela gozdov in še zdaleč nismo izkoristili potenciala rabe nekakovostnega lesa in lesnih ostankov za ogrevanje. V Loškem Potoku so za ta namen ustanovili Lesno zadrugo, ki je vzpostavila sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za zagotavljanje toplote zgradbam v lasti občine ter nekaj zasebnim poslovnim in stanovanjskim objektom.

V Sloveniji pa imamo tudi skupnosti, ki so izkoristile možnost sodelovanja v raziskovalno-razvojnih projektih in so na ta način prišle do res naprednih rešitev. V Lučah so tako vzpostavili celovit sistem za proizvodnjo, hranjenje in porabo energije, ki jim omogoča samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov.

V številnih skupnostih si prizadevajo tudi za povečanje samooskrbe s hrano in v ta namen organizirajo borze lokalnih živil in urejajo skupnostne vrtičke. Najstarejši skupnostni eko vrt je v Mariboru in deluje že vse od leta 2012, ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture. Vrtičkarska dejavnost se je v tem času močno razširila v Mariboru in v številnih drugih mestih.

Naročnik oglasne vsebine je Care4Climate