Voda je, toplota tudi, komarji prihajajo

Ljubljana - Nekaj dežja, da se naredijo lužice, tudi v dogorelih svečah in podobnih malih posodah, odsluženih gumah, potem pa dober s temperaturami nad 10 stopinj Celzija in imamo invazijo komarjev. S segrevanjem se njihova aktivnost povečuje, poleg tega se k nam selijo vrste, ki prenašajo hujše bolezni. Prvi komarji so sicer leteli že februarja, vmes jih je zadržal mraz.

»V Sloveniji smo zaznali komaj nekaj primerov okužb virusa Zahodnega Nila - edine bolezni, ki jo v Sloveniji prenašajo komarji,« pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. V svetu so sicer komarji ena od zdravstveno najpomembnejših skupin žuželk, saj so prenašalci različnih povzročiteljev nalezljivih bolezni, od malarije, denge, rumene mrzlice in različnih tipov meningitisa. K nam to lahko s segrevanjem planeta še prinesejo nekatere vrste.



»Trenutno je najpogostejša tujerodna vrsta komarja pri nas tigrasti komar (Aedes albopictus), ki prezimuje kot jajčece in je začetek njegovega razvoja še nekaj dni nazaj zaviral mraz. Njegov razvoj v idealnih pogojih traja od šest do 15 dni, lahko pa tudi dalj kot en mesec,« pravi Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Tigrasti komarji v nasprotju z veliko drugimi vrstami letajo in pikajo tudi podnevi ter so med najbolj prilagodljivimi vrstami. Najpogostejši domorodni so komarji iz rodu Culex, ki pa naseljujejo naravne stoječe vode. Njihov razvoj traja dlje.

Topleje je, več je vrst

V svetu je znanih približno 3500 vrst komarjev, od katerih jih tri četrtine živi v tropih in subtropih. Z oddaljevanjem od tropskih krajev se število vrst naglo zmanjšuje in doseže najmanjše število na arktičnem območju. Vendar pa lahko ravno na severu, kjer je veliko jezer in jezerc, komarji dosežejo največjo gostoto. V Evropi poznamo le 120 vrst komarjev, vendar pa so te lahko zelo številčne.



Iz ugotovitev o širjenju in razvoju vrst komarjev lahko ugotovimo tudi to, kako bi se dalo to omejiti. Ena najpogostejših poti komarjev so odslužene gume, ki so običajno skladiščene zunaj, ali pa sadike »lucky bamboo«. V njih se nabere dovolj vode za razvoj komarjev ali pa zgolj za transport jajčec. Komarji za razvoj namreč potrebujejo stoječo sladko vodo, to so lahko močvirja, jezera, pa tudi luže, drevesne dupline, ohišja sveč, cvetlični lončki, zamašeni žlebovi, sodi z deževnico in druge posode na vrtičkih. Te je treba za zaščito pred piki komarjev odstraniti, na okna in vrata pa namestiti komarnike. »Priporočljivo je nositi oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. Uporabljamo tudi sredstva, ki odvračajo komarje, in sicer po navodilih za njihovo varno uporabo. Od naravnih repelentov je učinkovito naravno eterično olje sivke, ki ga imajo v specializiranih trgovinah in lekarnah,« pravijo gozdarji.

Naravni sovražniki so vrednost

Najbolj priročna je sicer naravna rešitev. Ličinka kačjega pastirja lahko na dan poje tudi 100 ličink komarjev, s temi pa se hranijo tudi žabe in paglavci. Odrasle komarje lovijo netopirji in več vrst ptic. Značilna je zgodba s peščenim nasipom ob hidroelektrarni Brežice, kjer so se naselile lastovke breguljke, direktor zavoda za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič pa je dosegel, da nasipa niso zravnali v času njihovega gnezdenja. Kasneje so to kljub vsemu storili in uredili progo za motokros. A je po določenem času zaradi izredne množine komarjev nihče ni hotel uporabljati. Zato bi radi vrnili breguljke.



To sicer velja za domorodne komarje. Tigrasti komarji se razmnožujejo v urbanih območjih, kjer nimajo konkurence drugih vrst in tudi ne plenilcev, denimo v gumah, svečah ali vazah na pokopališčih. »Dokler so ti komarji samo nadloga, v Sloveniji velja stališče, da sredstev za zatiranje ne bomo uporabljali, da se ne bi razvila odpornost. Če pa bi komarji začeli prenašati povzročitelje bolezni, bi verjetno razmišljali tudi o zatiranju, če bi naravne danosti to omogočale,« meni Trilar. Poleg tigrastega komarja imamo v Sloveniji tudi japonskega komarja, oba poleg mrzlice denga lahko prenašata virus Zahodnega Nila in čikungunje. Malarijo pa lahko prenaša kar avtohton komar vrste anofeles.

Komarji niso nekoristni

Komarji potrebujejo tudi določeno stopnjo vlažnosti zraka, vroča in suha poletja jim ne ustrezajo najbolj. Vendar Trilar pravi, da to ni večja težava, saj je vlažnost zraka v krošnji drevesa dovolj velika, enako v gosti travi. Komarji so sicer slabi letalci, redko preletijo več kot nekaj sto metrov od kraja, kjer so se izlegli.

Trilar tudi opozarja, da komarji niso tako nekoristni, kot mislimo. »Na nekaterih območjih so komarji edini opraševalci. Brez njih tam ne bi bilo cvetlic. Samci se ves čas prehranjujejo z nektarjem, samice tudi, razen takrat, ko so oplojene. Takrat potrebujejo kri za tvorbo jajčec,« pravi Trilar.

Na Finskem poletje brez komarjev

Lansko poletje bilo na Finskem prevroče za komarje. »Bilo je vroče in suho. Luže, ki nastajajo ob taljenju snega in so gojišče komarjev, so se prehitro izsušile, zaradi česar ličinke niso preživele. Tudi druge generacije komarjev ni bilo,« pojasnjuje Jukka Salmela, strokovnjak za komarje na Finskem. V deželi tisočerih jezer poznajo 41 vrst komarjev. Raznolika pokrajina pa ni primerna za obstoj vseh vrst v celi državi.

Bolj toplo vreme bi lahko omogočilo obstoj določenih vrst komarjev, medtem ko bodo druge, bolj vajene mlakuž, vse bolj v upadu. »Na Finskem bi se lahko naselile vrste komarjev, ki jih ponavadi najdemo v Evropi, kot je Culex modestus. Azijske vrste, ki so precej invazivne – kot sta Aedes japonicus in A. koreicus – bi se lahko naselile na jugu države. Ampak tigrasti komar v danih podnebnih razmerah ne more preživeti na Finskem,« ocenjuje Salmela.



Da je komarjev čedalje manj, ne moti nikogar. Tudi prehranska veriga ni ogrožena. »Čeprav se z ličinkami komarjev prehranjujejo tudi bolj ali manj 'specializirani predatorji' kot so muhe in hrošč Dytiscidae, lahko ti najdejo druge vire hrane,« pojasnjuje sogovornik. Nadležni krvosesi (in njihove ličinke) so sicer na severu Finske tudi opraševalci vaskularnih rastlin oziroma praprotnic. »Le nekaj komarjev je res škodljivih vrst. Nekatere vrste se hranijo s krvjo ptic ali žab, ne sesalcev. Nekatere neevropske vrste so plenilske v stadiju ličinke, hranijo se z drugimi komarji, ti odrasli komarji pa so avtogeni, kar pomeni, da so sposobni proizvajati jajca brez krvi. Vendar pa smo nagnjeni k precenjevanju obilja komarjev, ker nam samice sesajo kri,« pravi Salmela.

Možnost okužbe z meningitisom

Dodaja, da za zdaj kljub podnebnim spremembam ni bojazni, da bi se na severu naselile bolj agresivne vrste, predvsem iz Azije, ki s seboj prinašajo tudi nalezljive bolezni, kot je virus Zahodnega Nila. »Za to obstaja le majhna verjetnost,« meni Salmela. Kljub temu pa sta na Finskem tudi dve vrsti komarjev, ki sta izjemno razpaseni v ameriških zveznih državah Kaliforniji in Nevadi, in lahko prenašata bolezni; lahko povzročita slabo počutje, vročino in meningitis. »Ampak le redko ljudje dejansko potrebujejo medicinsko pomoč,« pravi Salmela. »Inkoo virus je pogosto prisoten med sesalci, največ ga je na severu Finske. Karelijsko mrzlico pa povzroča Sindbis virus; značilne so bolečine v sklepih in izpuščaj. To je sicer redka bolezen, ki je prisotna na Švedskem, Finskem in v ruski Kareliji, pogosto pa se pojavlja v sedemletnih ciklih. Izjemno redko se pojavi tudi zajčja mrzlica,« pojasnjuje Jukka Salmela.

Švedi so se skrivali pred komarji

Toplo poletje je lani komarje »uničilo« tudi na Švedskem. Hitro taleči se sneg, od katerega že junija ni bilo luž in mlakuž, so zdesetkali populacije 50 različnih vrst komarjev. Ampak podnebne spremembe jih ne bodo uničile, je prepričan Anders Lindström iz švedskega Nacionalnega veterinarskega inštituta: »Komarji so povsod. Prilagodili se bodo podnebnim spremembam. Sever kljub geografski legi zato v prihodnosti ne bo videl manj komarjev.« Pravi, da so tudi pri njih našli večino vrst komarjev, ki prenašajo bolezni: »Na Švedskem imamo virus Sindbis in tularemijo (zajčjo mrzlico).«

Je pa Švede pred dvema letoma skrbelo, koliko komarjev se bo uspešno namnožilo po taljenju nenavadno debele snežne odeje. Če bi se sneg hitro stalil, bi bile stoječe vode pravšnje gojišče za krvosese. Tudi za agresivno vrsto Ochlerotatus Sticticus, ki svoje žrtve išče v radiju 10 do 15 kilometrov. In res so jih imeli. A ni bilo tako hudo kot leta 2002 in 2009, ko je bila vas Österfärnebo prazna. Komarjev je bilo toliko, da si jih v avto dobil 1000, če si samo odprl vrata. Ljudi so svarili, da se ne zadržujejo zunaj. Za nekaj časa je odpadlo nabiranje jagodičevja, košnja trave, sprehodi psov so bili krajši, saj psi niti niso želeli ven, so pretekle dogodke lani popisali pri švedskem časniku Local. Omenjeni časnik je pred dvema letoma pisal tudi, da so našli komarje, ki lahko prenašajo virus Zahodnega Nila – ta lahko povzroči vnetje možganov, meningitis ali vnetje mišic.