Neomejen dostop | že od 9,99€
Novi osnutek zaključnega dokumenta podnebne konference v Dubaju (Cop28), ki ga je predsedstvo konference objavilo včeraj popoldne, ne omenja odprave fosilnih goriv. Poziva zgolj k sprejemanju ukrepov, ki lahko prispevajo k »zmanjšanju proizvodnje in potrošnje fosilnih goriv na pravičen, urejen in enakopraven način ter omogočajo doseganje podnebne nevtralnosti do ali okoli leta 2050, skladno z znanostjo«.
Razočarani so podnebni aktivisti in države, ki se razglašajo za podnebne šampione. ZDA in EU sta že pozvali k bolj ambicioznemu dogovoru o fosilnih gorivih. Nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore je dejal, da je »Cop28 na točki popolnega poloma.« Osnutek se bere, kot bi ga narekovala organizacija Opec.
Vsebina osnutka je za Slovenijo in EU nesprejemljiva, je na prizorišču Cop28 ocenil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Besedilo pomeni »veliko razočaranje« predvsem v delih, kjer si je EU želela več ambicioznosti. Gre za del osnutka, ki zadeva blaženje podnebnih sprememb, kamor med drugim spadajo zaveze glede fosilnih goriv.
Manjkajo tri ključne zadeve: jasna zaveza za odpravo fosilnih goriv, jasna zaveza za pospešeno opuščanje premoga in prepoved gradnje novih termoelektrarn ter poziv k nujnosti ukrepanja v tem desetletju. »Napeli bodo dodatne sile od danes zvečer do jutri zjutraj,« je včeraj napovedal minister in spomnil, da gre za tri jasne zaveze, ki so jih kot pomembne izpostavljale države članice EU in tudi Slovenija.
Pričakovati je, da to ne bo zadnji osnutek zaključnega dokumenta. Države se lahko še zavzamejo za pomembno izboljšanje dela osnutka o blaženju in tudi druge dele ter danes predstavijo močnejši osnutek. Takšen, ki bo zopet vključil odpravo fosilnih goriv in vseboval zajetni finančni paket za pomoč državam v razvoju pri energetskem prehodu, je ocenila Catherine Abreu, direktorica Destination Zero, ene od organizacij, katere strokovnjaki so prvi komentirali osnutek dokumenta.
Prejšnji osnutki zaključnega dokumenta so vključevali več možnosti odprave fosilnih goriv. Za to se med drugim zavzema več kot sto držav, med njimi nizko ležeče otoške države, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb. Toda predsedstvo Cop28 se je po besedah Catherine Abreu odločilo poslušati manjšino držav, ki nasprotujejo odpravi fosilnih goriv.
Poleg glavnih nasprotnic, Savdske Arabije in Iraka, naj bi zadržke imela skupina Like minded developing countries, v kateri sta Kitajska in Indija. Skupina najmanj razvitih držav pa je poudarila, da so v slabšem položaju od razvitih, zato potrebujejo podporo za izpolnjevanje podnebnih zavez. Ob tem je Abreu dodala, da ZDA za zaprtimi vrati ne povedo vedno tistega, kar govorijo javno, Indija pa še ni povedala veliko.
Glede premoga osnutek navaja omejitve za »novo in nezmanjšano rabo energije iz premoga«, kar pomeni potencialno odobritev novih premogovnih projektov, ki uporabljajo tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika. Glede subvencij za fosilna goriva je navedena možnost »postopnega opuščanja neučinkovitih subvencij«, ki spodbujajo »potratno porabo«.
Daleč pod pričakovanji so tudi deli osnutka o financiranju za doseganje energetskega prehoda. Ta priznava, da bodo države v razvoju potrebovale sredstva za energetski prehod, ne pove pa, ali bodo zagotovljena. Osnutek jim mora dati zagotovilo za finančno in tehnološko podporo za povečanje obnovljivih virov energije.
Osnutek vsebuje tudi odstavek o razvoju tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika. Te se morajo povečevati v enakem obsegu kot obnovljivi viri energije. »Toda znanost govori, da bodo te tehnologije imele zelo omejeno vlogo v sektorjih, kjer je zajemanje emisij oteženo. V tem desetletju se je treba osredotočiti na bistveno povečanje obnovljivih virov energije in to energijo uporabiti za umik fosilnih goriv iz energetskega sistema,« je opozorila Catherine Abreu. Zato je pomembno, da je v besedilu povečanje obnovljivih virov energije povezano z odpravo fosilnih goriv. V trenutnem osnutku sta ti dve zadevi ločeni.
–––
Pot na podnebno konferenco v Dubaj (Cop28) je bila financirana iz Sklada za podnebne spremembe.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji